V zaščitni zakon naj gre tudi denar
Zaščitni zakon za slovensko manjšino je treba spremeniti, tako da bi v njem dorekli način financiranja manjšine. Tako se strinjajo ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak ter predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji Drago Štoka in Rudi Pavšič.
LJUBLJANA> “Zaščitni zakon iz leta 2001 je pomanjkljiv, ker ne predvideva sistemske rešitve financiranja, zato pogosto prihaja do zamude izplačil. Obenem zakon ne zagotavlja obsega sredstev za manjšino,” meni Ljudmila Novak.
“Predstavniki manjšine ne morejo vsako leto prosjačiti za denar, ki jim pripada,” poudarja predsednik sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. “Predvidenih je 5,3 milijona evrov in to nam mora italijanska vlada izplačati,” je prepričan. Meni, da bi morali v zakon navesti znesek, ki pripada manjšini, in rok za izplačilo.
“Do danes v našo skupnost nismo dobili še niti evra,” je poudaril predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič. Zaradi tega so številne od skupaj približno 300 manjšinskih ustanov v krizi. Oba se strinjata, da ta obveznost za Italijo ne predstavlja veliko denarja.
Novakova je povedala, da bodo o zahtevi manjšine, da dobi predvidena sredstva, verjetno govorili tudi na srečanju slovenskih in italijanskih ministrov, ki bo prihodnji petek na Brdu pri Kranju.
Ugotavljali so tudi, da je ustanovitev skupnega omizja na italijanskem notranjem ministrstvu, ki je že razpravljalo o težavah slovenske manjšine, korak v pravo smer, ki že daje rezultate.
Strinjali pa so se tudi o nujnosti sprememb volilnega zakona v Italiji, v katerem bi bilo določeno, na kakšen način bi bil v italijanskem parlamentu tudi slovenski poslanec. NR