V zdravstvu je potreben učinkovit nadzor

LJUBLJANA > Potreben je le učinkovit nadzor, da ne bi prihajalo do zlorab. A ga ni, saj si pristojni med sabo podajajo žogico.

Stroge ločnice med javnim in zasebnim zdravstvom in mogoče vzpostaviti, saj bi se sicer javno zdravstvo v trenutku sesulo, opozarja predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. Zaradi pomanjkanja zdravnikov bi se namreč ob strogi ločitvi javnega in zasebnega zdravstva, kot ga predlaga Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), čakalne dobe še podaljšale, je prepričan predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.

Se pa strinjata, da je potreben dober nadzor tako nad tem, ali imajo javni uslužbenci potrebno dovoljenje matičnega delodajalca za delo drugje, kot tudi, da ne prihaja zlorab oziroma tako imenovanih “dvoživk”, ki svoje hkratno delovanje v javnem in zasebnem zdravstvu zlorabljajo tako, da bolnike preko zasebnih ambulant uvrščajo na čakalne vrste v javnem zdravstvu.

Preskakovanje čakalnih vrst

Na oba problema je opozoril tudi KPK, ki je ugotovil, da so za preskakovanje čakalnih vrst pristojni zdravstveni inšpektorat, Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in ministrstvo za zdravje v okviru upravnih nadzorov.

Na ministrstvu za zdravje ocenjujejo ugotovitve KPK kot zaskrbljujoče. Glede svoje odgovornosti navajajo, da bodo mnenja KPK preučili in pripravili ukrepe, ob tem pa pričakujejo, da bodo v najkrajšem možnem času ustrezno ukrepali tudi ostali - vodstva in sveti javnih zdravstvenih zavodov, občine, zdravstveni inšpektorat in ZZZS.

Na ZZZS pa navajajo, da redno in sistematično izvajajo nadzore nad izvajanjem vseh zdravstvenih programov, tudi nad vodenjem čakalnih seznamov, prav tako bodo letos izvedli še dodaten nadzor v bolnišnicah glede vodenja čakalnih seznamov in čakalnih dob. A, kot opozarjajo, so njihove pristojnosti na tem področju omejene.

S prstom pa so pokazali na zdravniško zbornico. Na ZZZS namreč mnenje KPK vidijo kot resno opozorilo, da zbornica nadzora ne izvaja v zadostni meri. Kot pravijo, bi zbornica morala nadzirati, ali zdravniki strokovno-medicinsko utemeljeno uvrščajo nujne ali prednostne bolnike na čakalne sezname ter jih upravičeno obravnavajo prej, kot to velja za bolnike z oznako “redno” na napotnici.

Na “dvoživke” opozarjali že prejšnja ministra

Takšen nadzor bi zbornica po mnenju ZZZS morala izvesti v Ortopedski bolnišnici Valdoltra in v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ter “s tem izkazati ničelno toleranco do korupcije v zdravstvu”. Prav odsotnost tovrstnega nadzora po njihovem prepričanju predstavlja sistemsko tveganje za razrast tovrstnih nepravilnosti.

A Možina in Kuštrin menita, da je nadzor nad tem področjem pristojnost vodstev zdravstvenih zavodov. Kuštrin je tudi opozoril, da je na zdravnike “dvoživke”, opozarjal že nekdanjega ministra za zdravje Dorjana Marušiča, za problem pa naj bi vedel tudi nekdanji minister Tomaž Gantar. “Vsi so vedeli, kaj se dogaja, pa nihče ni nič naredil,” je dejal.

Največ zaposlenih, ki so udeleženi v zasebnih podjetjih, po podatkih KPK prihaja iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ljubljanske medicinske fakultete in Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.

Po mnenju Možine je sporno, da polovica zdravnikov pri matičnem delodajalcu ni zaprosila za dovoljenje za delo drugje, kar v mnenju opozarja KPK. A Kuštrin opozarja, da so se soglasja dajala glede na simpatije. “Ker država funkcionira po balkansko, so se nekateri zdravniki temu sistemu prilagodili in so pri drugem delodajalcu delali brez potrebnega soglasja,” pravi predsednik Fidesa.

V UKC Ljubljana navajajo, da delo njihovih zdravnikov izven bolnišnice ureja poseben pravilnik, po katerem se ravnajo. Zagotavljajo tudi, da nad tem izvajajo nadzore in ukrepajo, ko ugotovijo kršitve sprejetega pravilnika. Ob tem pa opozarjajo še na pozitivne učinke izdajanja soglasij. Navajajo, da je bilo 28. februarja letos v UKC Ljubljana zaposlenih 1163 zdravnikov in zobozdravnikov, soglasje za delo izven UKC Ljubljana pa ima 164 zdravnikov specialistov.

Nimajo podatkov

Tudi v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor navajajo, da pri izdajanju soglasij za delo ravnajo po zakonu, opozarjajo pa, da ne razpolagajo s podatki, s katerimi je lahko razpolagala KPK. Tako so odvisni izključno od informacij oziroma zaprosil zaposlenih po izdaji soglasij. Zato bodo zaprosili KPK za podatke o zaposlenih v njihovem zavodu, ki naj bi bili udeleženi kot lastniki poslovnega deleža v zasebnih podjetjih.

KPK je tudi pristojnim inšpekcijskim službam priporočila, naj opravijo sistemske nadzore nad dodatnim delom zdravnikov z namenom sankcioniranja kršiteljev. Medtemko odgovorov od zdravstvenega inšpektorata STA ni prejela, pa v tržnem inšpektoratu opozarjajo, da so njihova pooblastila na tem področju omejena. So pa veseli, da so se z načelnim mnenjem razjasnila nekatera odprta vprašanja glede pristojnosti nadzora, zlasti na področju soglasij zdravnikom za delo izven javnih zavodov.

KPK je poleg “dvoživk” in zaposlitev brez dovoljenj opozorila tudi na višino dodatnih zaslužkov zaposlenih v javnem zdravstvu. To sicer po ugotovitvah komisije ni splošno razširjen pojav, izstopa pa manjša skupina. Zdravniki v javnem zdravstvu so po podatkih komisije od leta 2004 do 2012 prijavili za 151,7 milijona evrov bruto dohodkov iz dodatnega dela. A Možina in Kuštrin opozarjata, da so dela preko s.p in d.o.o. zakonita za vse državljane, torej tudi za zdravnike.

STA