V ZL opozarjajo pred privatizacijo Darsa

LJUBLJANA > Premierja Mira Cerarja so zato pozvali k ukrepanju.

Glede na dokumente, ki jih je danes objavila Mladina, po navedbah ZL obstaja utemeljen sum, da SDH pripravlja ukrepe za to, da bo privatizacija Darsa donosna za prevzemnika, in ne za lastnika, to je državo.

Razkriti dokumenti po njihovih besedah nakazujejo tudi utemeljen sum, da SDH konkretno posega v nacionalne programe izgradnje avtocest in prostorske načrte.

“Iz tega sledi, da si vpleteni prizadevajo za privatizacijo, s katero bi se obveznosti in tveganja prenesla na državo, donosne dejavnosti pa na prevzemnika ali koncesionarja. S tem bi Dars očistili vseh tistih funkcij, ki niso donosne, in jih prenesli na družbo za razvoj infrastrukture DRI ali na ministrstva,” so bili danes v DZ kritični v ZL.

Standardi vzdrževanja in opremljanja cest bi se zmanjšali na minimum, medtem pa bi se prevzemniku ali koncesionarju podelilo garancije za minimalni obseg prometa in zagotovilo garantirane dobičke, so dodali.

Netransparentna privatizacija

Tako zastavljena netransparentna privatizacija Darsa po njihovih navedbah vodi v oškodovanje državnega premoženja, zato od predsednika vlade Mira Cerarja ter ministrov za finance in za infrastrukturo Dušana Mramorja in Petra Gašperšiča zahtevajo, da nemudoma ustavijo delovanje skupine za Dars in ukrepajo proti odgovornim za kršitve pristojnosti.

“Predvsem pa je nujno, da Dars ostane v državni lasti, saj je dejavnost upravljanja že zgrajenih avtocest donosna dejavnost,” so poudarili. Zavzeli so se tudi, da se zagotovi nadzor javnosti nad delovanjem Darsa in dejansko sodelovanje delavcev pri upravljanju.

“V Združeni levici ne pristajamo na netransparentnost privatizacijskih postopkov, katerih namen je oškodovanje državnega premoženja,” so še ponovili. A tudi zadnji poskus ZL za zaustavitev privatizacije podjetij s seznama, ki ga je DZ potrdil v lanskem letu, je v četrtek na parlamentarnem odboru za monetarno politiko in finance padel v vodo.

Mladina danes na podlagi pridobljene dokumentacije piše o tem, da je bila 9. oktobra ustanovljena posebna delovna skupina za Dars, katere namen naj bi bil tudi priprava scenarija oddaje avtocestnega upravljavca v koncesijo, novi koncesionar pa bi ob tem odplačal Darsove dolgove, za katere jamči država. Mladina te načrte imenuje privatizacija Darsa.

Ukvarjali naj bi se že z operativnimi vprašanji

Skupino naj bi sestavljali predstavniki SDH, ministrstva za finance in ministrstva za infrastrukturo. Med koraki, ki jih mora pripraviti na poti k oddaji avtocest v koncesijo, naj bi bili opredelitev nujnih investicij v avtoceste v prihodnosti in ekonomske rentabilnosti teh investicij za morebitnega novega koncesionarja, načrt prenosa nepotrebnega premoženja z Darsa na druge organe, priprava seznama necestninskih cest, ki bi se prenesle na Direkcijo RS za ceste, in cest, na katerih bi koncesionar pobiral cestnino.

SDH in obe ministrstvi naj bi pripravili predlog koncesijske pogodbe, služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko pa bi morala rešiti pravno vprašanje, kaj storiti z že porabljenimi sredstvi EU za investicije v avtoceste, npr. v odsek Slivnica-Draženci. Prav tako naj bi se jim zastavljalo vprašanje, kaj storiti z načrtovanim evropskim sofinanciranjem za bodoče avtocestne investicije, kot sta odsek Draženci-Gruškovje in druga cev Karavanškega predora.

Mladina poudarja, da se ta skupina sodeč po elektronski korespondenci in zapisnikih s sestankov ukvarja že s povsem operativnimi vprašanji, pa čeprav vlada še ni pripravila strategije za upravljanje z državnimi naložbami, DZ pa še ni potrdil usmeritve za upravljanje z državnim premoženjem v prihodnje.

Analizo naj bi pripravili v investicijski banki JP Morgan Chase

Na SDH so za Mladino zatrdili, da osnutek koncesijske pogodbe ni v pripravi in da delovna skupina usklajuje le aktivnosti pred morebitnim začetkom postopka izbire finančnega svetovalca za pripravo analize različnih možnih modelov nadaljnjega razvoja Darsa. Na finančnem ministrstvu pa so poudarili, da ne potekajo nobeni postopki za privatizacijo Darsa, saj strategija za upravljanje z državnimi naložbami še ni sprejeta.

A tednik piše, da naj bi decembra lani na upravljavcu državnega premoženja že pripravili interno analizo glede nadaljnjega razvoja Darsa, kot najboljši scenarij pa naj bi ta navedla omenjeni scenarij podelitve koncesije z odplačilom dolga. Država naj bi na podlagi koncesije v 30 letih dobila od 750 milijonov do milijarde evrov.

Analizo naj bi po pisanju Mladine pripravili v investicijski banki JP Morgan Chase. Za takšno možnost so se pri vladi zanimali tudi finančni investitorji, kot je avstralski Macquarie Capital.

STA