Varčevanje drugič: manj za malico, pot na delo ...
Vlada je sindikatom včeraj predstavila nove varčevalne zamisli. Poleg podaljšanja varčevalnih ukrepov, ki so že v veljavi, bi dodatni nabor ukrepov zajemal še drugačen in za zaposlene v javni upravi manj ugoden način obračunavanja stroškov za prihod na delo in znižanje regresa za malico. Vlada med drugim predlaga tudi možnost skrajšanja delovnika.
LJUBLJANA > Po novem predlogu bi se znižal dodatek za delovno dobo, in sicer s sedanjih 0,33 na 0,25 odstotka. Zaposleni v javni upravi bi se morali odpovedati tudi delu regresa za malico. Ta je znižan že zdaj, vlada pa predlaga, da bi se s sedanjih 3,64 evra še dodatno znižal na tri evre.
Pot na delo vezana le na oddaljenost
Vlada si želi ukiniti dodatek za stalnost, ki ga prejemajo zlasti zaposleni v uniformiranih poklicih, kot so vojaki, carinik in gasilci. Ta dodatek bi zaposlenim pretvorila v višjo osnovno plačo. “Iskali smo ukrepe, ki bodo manj vplivali na posamezne poklicne skupine in delali manjšo razliko med mlajšimi in starejšimi,” je nov nabor ukrepov obrazložil glavni vladni pogajalec minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Poleg navedenega pa si želi vlada tudi trajno spremeniti način obračunavanja stroškov za pot na delo. Zdaj je povračilo stroškov vezano na ceno javnega prevoza, po novem pa bi vsem delavcem pripadalo enako nadomestilo glede na oddaljenost od delovnega mesta. Vladni pogajalci so pred sindikaliste prišli še s predlogom, da bi uvedli skrajšanje delovne obveznosti za največ štiri ure tedensko, torej s 40 na 36 ur. To bi se lahko zgodilo le, če bi delodajalec in uslužbenec soglašala, da je delo mogoče opraviti tudi v krajšem času. Dežurstva, denimo, bi bila iz tega izvzeta.
80 namesto 127 milijonov evrov
Če bi sindikati pristali na vse navedene dodatne ukrepe, bi vlada delno sprostila napredovanja v višje plačne razrede za tiste, ki so zdaj razporejeni v izhodiščni prvi ali drugi tarifni razred, dovolila pa bi tudi napredovanja v nazive.
Skupni učinek novih ukrepov bi znašal 80 milijonov evrov, kar je 47 milijonov manj, kot si je vlada obetala od svojega prvega predloga za poseg v dodatke za delo ob nedeljah in praznikih ter dodatke v akademske nazive. Razliko bi lahko nadomestili z ukrepi, kot so optimizacija javnega naročanja in zmanjšanje najemanja zunanjih storitev, pravi minister.
Sindikati so proti
Sindikalna stran je včeraj zavrnila večino novih vladnih predlogov. Še vedno vztrajajo, da se želijo pogovarjati o že veljavnih ukrepih ob pogoju, da tudi pri teh ostaneta odprti vprašanji regresa in napredovanj. “Vztrajamo torej pri napredovanjih, kar bo zagotovilo nekaj nujno potrebnega kisika mladim, a ne tako, da bi se prenašala sredstva od dela, ki bi ga morali potem nadomestiti z zviševanjem plač. Edina logika znižanja dodatka za delovno dobo bi namreč bila, da moramo potem plače v vsej državi preurediti,” je po včerajšnjih pogajanjih povedal vodja sindikalnih pogajalcev Branimir Štrukelj.
Predlog za znižanje dodatka za delovno dobo so torej sindikati “absolutno” zavrnili, prav tako pa tudi predlog za znižanje regresa za malico in ukinitve dodatka za stalnost. O povračilu stroškov za pot na delo so se pripravljeni pogovarjati, a s svojim predlogom.
Rešitev, ki je po mnenju sindikalne strani lahko sprejemljiva, če ne celo dobra, bi bila skrajšanje delovne obveznosti na 36 ur. So pa vlado opozorili, da je treba pred uvedbo te možnosti odgovoriti še na številna pravna vprašanja.
JANA KREBELJ
