Varljiva slovenska vinska statistika
Včeraj je bil na 51. kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni dan vinogradnikov in vinarjev. Podelili so priznanja v mednarodnem ocenjevanju Vino Slovenija, tematski dan pa je označil protest dolenjskih vinogradnikov zoper napovedane višje obremenitve.
GORNJA RADGONA > Dolenjski vinogradniki so na sejmu Agra protestirali proti višjim obdavčitvam. Zavzemajo se za bolj pravičen izračun katastrskega dohodka, izločitvi kmetijskih objektov iz sistema obdavčevanja nepremičnin in za enakomerno porazdeljeno davčno breme. Da se vinogradništvu sicer piše zaton, so opozorili s kupom trtnih rozg in transparenti.
“Po vstopu Hrvaške v EU smo rekli, da bomo nekoliko počakali, kako bodo ukrepali naši kolegi. A zdaj je čas, da bomo pristojnemu ministru oznanili sum, da se na Hrvaškem glede terana ne držijo določil evropske zakonodaje. Pričakujem, da bodo pristojne slovenske službe Hrvaško pozvale k njihovemu spoštovanju,” je na vprašanje, kako gleda na polne hrvaške police tamkajšnjega terana, ki se ga sme v EU tako poimenovati le v Sloveniji, odvrnil Marjan Colja, direktor Vinakrasa, največjega pridelovalca terana.
Pogovori še niso zaključeni
Protestirali so zgolj dolenjski vinogradniki, reprezentativne organizacije vinogradnikov in vinarjev imajo pri spreminjanju obremenitev za kmete drugačno držo. “Skupaj z Vinsko družbo Slovenije in združenjem društev vinogradnikov Vinis sodelujemo z državo pri spreminjanju pravil o izračunu katastrskega dohodka. Tudi za nas so kalkulacije in obremenitve nepravične in nerealne, a doslej smo dosegli vsaj to, da povišanje v naslednjem letu ne sme biti višje od desetih odstotkov. Prihodnji mesec pričakujemo simulacijo pričakovanih novih dajatev, skupaj s predstavniki ministrstva za kmetijstvo in okolje pa bomo pogledali v drobovje metodologije za izračun katastrskega dohodka za vinarje, ki je po našem mnenju sporna in pomanjkljiva. Skratka, pred protesti imamo še nekaj korakov do morebitnega dogovora z državo,” je bil izčrpen Bruno Gabršek, sekretar Združenja družinskih vinogradnikov Slovenije.
Vse manj knjiženega pridelka
Včeraj so v Gornji Radgoni predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, gospodarsko interesno združenje Slovenska zelenjava, Mercator in Engrotuš podpisali dogovor o sodelovanju in krepitvi partnerstva, ki temelji na enakopravnem spoštovanju vseh deležnikov. Po dolgem usklajevanju so tako sprejeli dokument, ki naj bi na trgovske police pripeljal več kakovostne slovenske zelenjave znanega porekla.
Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije, ki združuje največje vinarje v državi, je pred letošnjo trgatvijo povedal, da pričakujejo količinsko spet nekoliko pičlejši letnik: “Eden od razlogov je sicer usmerjenost k večji kakovosti in zato manjša obremenitev trt, ob tem pa v dobršni meri narava s sušo in točo.” Brejc je nanizal vrsto statističnih podatkov o slovenskem vinskem trgu. Prodaja vina pada, uvoz se malenkostno povečuje, zlasti pri dražjih vinih, izvoz pa je stabilen, a zelo razpršen. Glavni izvozni trgi Slovenije so ZDA, Hrvaška in BiH, prodaja raste na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, kjer se je Vinski kleti Goriška brda uspelo prebiti v prodajalne velike verige Marks&Spencer. “Kjer poznajo Slovenijo s prodajo slovenskega vina, ni zagat. Tam lahko računamo na dodano vrednost. A marsikje nas poznajo le kot del nekdanje Jugoslavije,” je povedal Silvan Peršolja, direktor VK Goriška brda.
Brejc je opozoril, da uradno zabeležena količina pridelanega vina v Sloveniji pada. K njej so zavezani tržni pridelovalci, nižji uradno knjiženi pridelek pa ga navaja k sklepu, da trg prevzemajo majhni pridelovalci, ki vino prodajajo na črno. “V kaotičnih razmerah, v katerih poslujemo v naši panogi, so letošnje aktivnosti pristojnega ministrstva za zmanjšanje sivega trga zelo dobrodošle,” je še povedal Dušan Brejc.
Nevijo Pucer, predsednik uprave Vinakopra, se je obregnil ob državo, ki odločbe za nadomestila za lansko sušo pošilja le manjšim vinogradnikom, njih pa odpravijo, češ da niso upravičeni do nadomestil zaradi evropskih direktiv. “Po sedmih sušah v zadnjem desetletju je potreben predvsem resen razmislek o namakalnih sistemih. Na Krasu bomo težko ohranili kakršno koli kmetijstvo brez namakanja,” pa je ocenil Marjan Colja, direktor sežanskega Vinakrasa. SAŠO DRAVINEC
