Varuh: Nejasno je, katera tveganja za javno varnost bi predlog zakona o razkrivanju obraza odpravil

LJUBLJANA • Vlada je na četrtkovi seji potrdila predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru ter ga predložila DZ v obravnavo po skrajšanem postopku. Predlagajo razkrite obraze do prepoznavnosti na javnih krajih. Za kršitve so predvidene globe od 200 do 600 evrov, v primeru nasilja pa med 1500 in 5000 evri.

Varuh človekovih pravic je danes v obsežnem stališču do predlaganih sprememb pozval k rednemu zakonodajnemu postopku. Nedvomno gre namreč za "pomembno družbeno vprašanje, ki se nanaša na uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin". Hkrati je opozoril, da prehitro sprejemanje zakonodaje zmanjšuje raven demokratične razprave, vpliva na kakovost predpisov ter povečuje tveganje za ustavno neskladne oziroma nesorazmerne posege v temeljne pravice.

Z vsebinskega vidika predpisa pa je Varuh opozoril zlasti na vprašanje jasnosti predvidene ureditve. Z vidika spoštovanja načela določnosti in zakonitosti predpisov je problematično lahko že to, da so obrazne poteze širok in pomensko nedoločen pravni pojem. "Posledično ni jasno, katere dele obraza bi bilo prepovedano zakrivati na javnih krajih in tudi ne povsem v kakšnih okoliščinah, saj so izjeme taksativno naštete," menijo.

Nejasna določba hkrati prinaša nevarnost arbitrarnega odločanja pri njeni uporabi, so opozorili. "Zakon ne pove, kdaj je zakrivanje obraznih potez še dopustno in kdaj ne, zato bo presoja o tem, ali je bil prekršek storjen, v praksi prepuščena posameznemu policistu na terenu, ki bo moral sam odločiti, ali sončna očala, šal ali brada še onemogočajo prepoznavanje obraza," so zapisali.

Tako široka diskrecija tudi povečuje tveganje za neenako ravnanje v podobnih primerih in za nedopustno selektivno uveljavljanje prepovedi, zlasti zoper posameznike, ki so zaradi svojega videza, vere ali drugih osebnih okoliščin bolj opazni, vključno s političnim prepričanjem. Poleg tega ni povsem jasno, ali lahko posameznik res razumno predvidi, katero ravnanje je prepovedano, menijo.

"Zakonska določba mora biti zato oblikovana tako, da posamezniku omogoča razumno predvidljivost, organom pregona pa zadostna merila za enotno in nearbitrarno uporabo," so navedli. Evropska sodna praksa sicer kaže, da omejitve zakrivanja obraza niso že same po sebi neskladne z evropskimi standardi varstva človekovih pravic. "Vendar pa to ne pomeni, da je vsaka splošna prepoved avtomatično ustavno dopustna. Konkretno zakonsko ureditev je treba presojati glede na njen cilj, obseg, utemeljitev in sorazmernost, ob upoštevanju slovenskega ustavnega reda," so navedli.

Varuh predlaga, da se opravi ocena o skladnosti predpisa s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Poziva tudi, da se preuči možnosti sprejema milejših ukrepov za njegovo dosego ter opravi ocena o morebitni nesorazmerni prizadetosti skupin prebivalcev zaradi njihovih osebnih okoliščin, kot sta vera in spol.