Varuh ni ugotovil kršitev pravic v rejniško družino nameščenih otrok

LJUBLJANA > Pri varuhu človekovih pravic so od velenjskega centra za socialno delo zahtevali podatke, kako se je v postopkih dodelitve dečkov v rejniško družino upoštevalo največjo korist otrok. V četrtek so jih dobili na 24 straneh.

Argumenti za namestitev otrok v rejniško družino so po besedah namestnika varuha Toneta Dolčiča tehtni. Kakšni so, ni želel pojasnjevati, ne gre pa ne za starost starih staršev in ne za kvadraturo stanovanja.

Oče ima kljub domnevnemu umoru še vedno roditeljsko pravico

Oče ima kljub domnevnemu umoru svoje partnerke in matere obeh otrok še vedno roditeljsko pravico, čeprav se Dolčiču to ne zdi prav. Center za socialno delo pa ima možnost, da sodišču predlaga odvzem roditeljske pravice.

V postopku je oče torej imel možnost, da se izreče, a je na koncu odločal center, je še dodala varuhinja Vlasta Nussdorfer.

Hkrati varuhinja ocenjuje, da bi v tej zgodbi vse skupaj lahko potekalo na prijetnejši način, da se še dodatno ne travmatizira otrok. “Ta otroka sta namreč že marsikaj doživela, travmatizirana sta že od umora, morda še od prej, odrasla bosta s to zgodbo, zato je prav, da se vsi pomirimo,” je poudarila.

Zadeva je namreč v javnosti zelo odmevna, a kot pravi varuhinja, je javnost “vedno vznemirjena, tudi o zadevah, ki jih ne pozna”. Prav tako se ji ne zdi prav, da o takem primeru, čeprav ga strokovno ne poznajo, odločajo prav vsi v Sloveniji. “Kaj naj naredimo, uvedemo telefonsko glasovanje in nato zvečer razsodimo?”, je bila kritična do razvnetih strasti, ocen in obsodb v javnosti.

Razmejiti pristojnosti med centri za socialno delo in sodišči

Take situacije so po besedah varuhinje zelo težavne tudi za center za socialno delo, kako naj zadevo izpelje. A kot ponavlja, naj se to naredi, če se le da, na način, da se otrokom ne povzroča dodatnih travm.

Čeprav je po ocenah varuha za otroka zdaj dobro poskrbljeno, varuhinja ob tej zgodbi opozarja na neurejeno zakonodajo in poziva ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj posodobi družinsko zakonodajo, kakršno je predvideval tudi na referendumu padli družinski zakonik. Pomembno je namreč, da se razmeji pristojnosti med centri za socialno delo in sodišči, je opozorila.

Sorodniki so glede namestitve otrok v pravni praznini

Stari starši in ostali sorodniki so namreč glede namestitve otrok v pravni praznini, zato predlagajo, naj se tudi njim omogoči, da postanejo subjekti v takih primerih. Stara starša morda tokrat pomenita največjo korist otrok, a nimajo možnosti uveljavljanja svojih interesov, poudarja varuhinja. In zakonodaja bi jim te pravice morala dati, je prepričana. S to pravico bi se namreč razširila tudi možnost nadzora sprejetih odločitev.

Varuh je predlagal tudi, naj se v primer vključi zagovornika, glas otroka. Mnogi se namreč sprašujejo, kako je z otrokoma in kako sta.

Pri varuhu tudi upajo, da se bo čim prej vzpostavil stik med otroci in starimi starši, po mnenju varuha bi se tako celotna situacija pomirila.

STA