Več kot 140.000 prebivalcev Slovenije nima dostopa do javne oskrbe s pitno vodo

LJUBLJANA > "Slovenci radi poudarjamo, da imamo pravico do pitne vode zapisano v ustavi. Pri tem pozabljamo, da brez usklajene zakonodaje ta pravica ostaja le mrtva črka na papirju," je na novinarski konferenci Gibanja za pitno vodo v Ljubljani danes poudarila Katarina Žakelj iz društva za varstvo Alp Cipra Slovenija.

Rok, do katerega bi morala država ustavno pravico spraviti v zakone, je minil pred tremi leti, je spomnila. Vseeno po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) več kot 140.000 prebivalk in prebivalcev nima dostopa do javne oskrbe s pitno vodo.

Jan Štrukelj iz Mladih za podnebno pravičnost je izpostavil številne težave z oskrbo s pitno vodo v Sloveniji. V zadnjem tednu so denimo imeli težave z oskrbo na območju vodovodnih sistemov Pijava Gorica, Raka, Letuš, na območju občin Moravče, Nazarje, Mozirje in Rečica ob Savinji, v občini Hoče-Slivnica delu prebivalcev pitno vodo dostavljajo gasilci, je dejal. "Da ne omenjam Anhovega, kjer so v pitni vodi prisotne težke kovine, ki jih s prekuhavanjem ni mogoče izločiti, denarja za nov vodovod pa ni," je dodal.

Novela zakona o vodah bi razširila uporabo denarja sklada za vode. Ta bi bil lahko porabljen tudi za vzdrževanje vodotokov, za katere je sicer namenjena posebna proračunska postavka, je spomnila biologinja Brina Sotenšek. Na drugi strani je denar sklada za vode med drugim namenjen sofinanciranju projektov oskrbe s pitno vodo, javne kanalizacije in poplavne varnosti.

"Novela zakona prelaga finančno breme s proračuna na sklad za vode, ga s tem dodatno obremenjuje in zmanjšuje razpoložljiva sredstva za prenovo sistemov za oskrbo s pitno vodo, za poplavno varnost, javno kanalizacijo in podobno. Marsikje v Sloveniji že dolgo čakajo na prenovo vodovodov, tak primer je Anhovo, in javno kanalizacijo. Zakaj država ne želi zagotoviti sredstev za vzdrževanje vodotokov iz proračuna, ki je temu namenjen?" je vprašala Sotenškova.