Več reda na vinskem trgu
S predlaganimi strožjimi pravili za ugotavljanje pridelka, ostrejšim nadzorom točenja nestekleničenega vina v gostinskih lokalih, večjimi pristojnostmi vinarske inšpekcije ter višjimi kaznimi želi država omejiti sivi vinski trg, ki povzroča tržna neravnovesja in nelojalno konkurenco.
SLOVENIJA > Ministrstvo za kmetijstvo je v ponedeljek objavilo predlog sprememb zakona o vinu, ki je v medresorskem usklajevanju in javni razpravi, ta bo potekala do 20. julija.
“To je že drugi zakonski predlog za pregon sive ekonomije, prvi je bil sprememba zakona o gozdarstvu, z naslednjim se bomo osredotočili na pekarstvo,” je pred dnevi povedal slovenski minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Ocenil je, da je v Sloveniji sive ekonomije kar za četrtino bruto družbenega proizvoda. Meni, da bi z zajezitvijo sive ekonomije in pobranimi davki uspešno rešili marsikatero zagato javnega financiranja v državi.
Zelo različne številke
Uradna ocena je, da je v Sloveniji med 17.000 in 18.000 hektarjev vinogradov, po letalskih posnetkih jih je še več, nekoliko nad 20.000 hektarjev. Pri tem pa gre tudi za opuščene nasade in za vinograde, zasajene z nedovoljenimi sortami, predvsem šmarnico. Teh je kar približno 2000 hektarjev, predvsem na Dolenjskem in južnem Štajerskem.
V register pridelovalcev je vpisanih 16.000 hektarjev vinogradov, pridelek pa prijavljajo le s 13.500 hektarjev. Veliko pridelka je tako neevidentiranega. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje ocenjujejo, da je pridelek, ki ga ni v registrih, v večini namenjen osebni porabi, nekaj pa gre neoznačenega tudi v promet v gostinskih lokalih. V Sloveniji sicer velja določilo, da sme biti za domačo porabo 230 litrov vina na odraslo osebo, prijavljeno na kmetijskem gospodarstvu.
Večje pristojnosti vinarske inšpekcije
V zakonu so predlagane spremembe pri točenju nestekleničenega vina v gostinskih lokalih, poenostavitvah inšpekcijskega postopka, večjih pristojnostih vinarske inšpekcije pri nadzoru v gostinstvu, ugotavljanju celotnega pridelka vina v Republiki Sloveniji ter višine kazni, seveda navzgor.
Z večjim nadzorom želi država ščititi potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina, pridelovalce grozdja in vina pa pred nelojalno konkurenco. Nenazadnje gre za to, da država enakomerno pobere davke in da skrbi, da so živila - tudi vino - ki so v prometu, varna. Predlagane spremembe so usklajene z Vinsko družbo Slovenije (VDS), Združenjem družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije in Zvezo društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije.
Pridelovalci se s predlogom strinjajo
“Skrajni čas je bil, da se enkrat za vselej naredi red, tudi na področjih, ki so že zdaj zakonsko urejena, denimo pri prijavi pridelka,” meni Marjan Colja, direktor sežanskega Vinakrasa, ki je bil v pogajalski ekipi VDS. Pravi, da je prav, da bi imel vinarski inšpektor možnost ukrepanja, če ugotovi, da je nestekleničeno vino v gostinskem lokalu brez oznak. Zdaj lahko sproži postopek, ki pa je dolgotrajen in praviloma neučinkovit. “Tisti, ki se držimo pravil, ne zahtevamo nobenega dodatnega obdavčenja, zgolj upoštevanje pravil, kar zagotavlja zakonski predlog,” dodaja Colja.
“Bistveno se nam zdi, da se povečajo pristojnosti vinarske inšpekcije in zaostri obveznost vpisa pridelka,” pa pojasnjuje Bruno Gabršek, sekretar Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije. Povedal je, da so s predlaganimi spremembami zadovoljni, da bi morda želeli še kakšne, ki pa bi terjale veliko tehničnega usklajevanja, zato so jih pustili za prihodnost. “Končno je prišlo do tega, da se je država lotila sive ekonomije,” je še dodal Gabršek. SAŠO DRAVINEC
