Več zelenja v mesta za manj smrti zaradi vročine

PRIMORSKA > Čeprav se zdijo nasveti, kako se ohladiti, nadvse očitni, pa v resnici rešujejo življenja. Za ljudi, zaprtih v vrelih stanovanjih brez klime, z zdravstvenimi težavami in brez možnosti, da bi se ohladili, so sedanje razmere hitro lahko usodne. Temperature v mestu so v povprečju za pet do deset stopinj višje kot na podeželju, saj v mestih beton posrka še več toplote.

Pri Svetovni meteorološki organizaciji opozarjajo, da so sedanje razmere le pokušina za to, kar nas čaka v prihodnosti. Zaradi toplogrednih plinov, ki jih s svojimi dejavnostmi ustvarja človek, so vročinski valovi v Evropi vse pogostejši, daljši in vse močnejši. “Zaradi podnebnih sprememb se vroči poletni dnevi tudi začenjajo hitreje. Čemur smo zdaj priča, je žal le napoved za prihodnost,” poudarjajo.

Naslov moder

Et minima consequatur aut quam consectetur aut voluptatibus corrupti. Ut explicabo veniam est voluptatibus dolorem qui exercitationem fugit. A quaerat corporis non voluptatem explicabo est magni necessitatibus aut autem sunt qui nostrum veniam. Eos harum cumque eos expedita delectus in enim

Vročina povzroči 480.000 smrti na leto

Podatki iz študije v 16 državah EU so pokazali, da je bilo v letu 2019 zaradi vročinskih valov 70.000 presežnih smrti v Evropi, od tega v Italiji do 20.000, v Franciji 15.000 predvsem med starejšimi. Mednarodna organizacija Rdečega križa navaja, da vročina vsako leto po vsem svetu povzroči smrt 480.000 ljudi. Pozivajo k ukrepom. “Večina vročinskih valov je napovedanih več tednov ali vsaj nekaj dni vnaprej, zato imamo čas, da ukrepamo dovolj zgodaj ter na to opozorimo in zaščitimo najranljivejše,” poudarjajo.

“Pri dvigu svetovne temperature za 1,5 stopinje Celzija bo prihajalo do še več vročinskih valov, obdobja visokih temperatur bodo vse daljša, obdobja nizkih temperatur pa vse krajša. Pri dvigu svetovne temperature za dve stopinji pa bodo dosežene kritične meje za kmetijstvo in zdravje ljudi,” so zapisali.

Avtor citata

naziv

“Izjava Et minima consequatur aut quam consectetur aut voluptatibus corrupti. Ut explicabo veniam est voluptatibus qui exercitationem fugit.”

Zelenje v mesta za zmanjšanje uničujočega učinka vročina

“Moramo se prilagoditi. Eden izmed načinov je zgodnji sistem opozarjanja in akcijski načrt Vročina-zdravje. Ekstremna vročina je smrtonosna, posebej za ranljive skupine ljudi. Posebej skrb vzbujajoče so visoke nočne temperature, ko si mora telo odpočiti. Razmere na podeželju so zaradi več rastlinstva nekoliko znosnejše kot v mestih,” še opozarjajo pri Svetovni meteorološki organizaciji.

S prostorskim načrtovanjem se lahko zmanjša uničujoč učinek ekstremnih vremenskih razmer, med preprostimi rešitvami za ohlajanje mest so več zelenih površin in uvedba belih streh.

500

dddf kljerp čijepi idjfpiofp iopjepir peiop aiop aep djfpiofp iopjepir peiop aiop aep

V Franciji je vlada oblikovala nov 500 milijonov evrov vreden sklad za projekte urbane ozelenitve, da bodo zelena območja pomagala blažiti vpliv vročinskih valov s tem, da bodo nudila senčna, odprta območja za prebivalce, ter po drugi strani srkala vročino. V Lyonu, denimo, že uresničujejo projekt ozelenitve in ob cestah, na pločnikih in trgih zasajajo drevesa.

Med ukrepi, ki jih predlagata mednarodni Rdeči križ in Rdeči polmesec, je tudi tako imenovana “modra infrastruktura” - več fontan s pitno vodo in pitnikov, okrasnih fontan in javnih bazenov.

Podnebne spremembe z vročinskimi valovi so poleg virusov in nalezljivih bolezni velika grožnja človeškemu zdravju, posebej so ogroženi ljudje s srčno-žilnimi boleznimi zaradi različnih bolezni in srčne kapi. Vročina poleg tega povzroča motnje spanja, kar na dolgi rok uničuje zdravje, dehidracija lahko privede do okvare ledvic in ledvičnih kamnov. Zaradi višjih temperatur in suše je hrane vse manj, kar vodi v lakoto ...