Večina lobiranja v Sloveniji še vedno poteka v senci

LJUBLJANA > Prizadevanje za ureditev lobiranja v Sloveniji po izsledkih poročila TI Slovenia predstavlja dobro osnovo, vendar pa v celoti ne ščiti niti države niti državljanov pred vplivom nedovoljenega lobiranja. Stanje lobiranja pri nas poročilo zato ocenjuje s 55, pri čemer je najvišja možna ocena 100.

Slovenija je z ureditvijo lobiranja v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije relativno napredna, saj večina evropskih držav lobiranja nima zakonsko urejenega. Vendar pa TI Slovenija v poročilu ugotavlja, da ureditev še vedno ni dovolj celovita, uresničevanje zakona pa je v praksi omejeno.

Transparentnost je na vseh ravneh postopkov odločanja še vedno nezadostna

Tako denimo obstajata register in sistem poročanja o stikih, vendar je transparentnost na vseh ravneh postopkov odločanja še vedno nezadostna, tako pri pripravi kot pri sprejemanju predpisov na državni in lokalni ravni, ocenjujejo v TI Slovenia.

Prav tako v društvu ugotavljajo, da udeležbo javnosti pri postopkih sprejemanja odločitev ovirajo neuravnotežene “ad hoc” strokovne in posvetovalne skupine ter netransparentni podatki o članih teh delovnih skupin. Vse to omogoča prevelik vpliv političnih elit in interesnih skupin na oblikovanje javnih politik in drugih odločitev, ki vplivajo na vsakodnevno življenje državljank in državljanov.

Pomanjkljiva tudi transparentnost ter nadzor financiranja političnih strank in volilnih kampanj

Zaradi prikritih povezav med političnimi strankami in zasebnim sektorjem sta po njihovi oceni pomanjkljiva tudi transparentnost ter nadzor financiranja političnih strank in volilnih kampanj.

Robustni mehanizmi integritete imajo zaradi nezadostne transparentnosti toliko večji pomen. Samoregulacija je namreč trenutno po ugotovitvah iz poročila premalo razvita. Združenje lobistov je sprejelo etični kodeks, medtem ko so pobude za samoregulacijo in etično lobiranje družb zasebnega sektorja in drugih stanovskih združenj ter interesnih skupin minimalne, pojasnjujejo v TI.

Zaradi zaskrbljujočih ugotovitev vladi in pristojnim institucijam dali več priporočil

Poročilo izhajajoč iz zaskrbljujočih ugotovitev glede stanja lobiranja v Sloveniji vladi in pristojnim institucijam daje več priporočil. Kot prvo navajajo potrebo po spremembi zakonske ureditve, ki bi zagotovila zadovoljivo transparentnost in nadzor nad lobiranjem. V tem okviru TI Slovenia vladi priporoča tudi sprejem posebnega področnega zakona, ki bi urejal lobistično dejavnost.

V drugem priporočilu društvo navaja ukrepe za zagotavljanje transparentnega delovanja in financiranja političnih strank ter za uvedbo učinkovitih nadzornih mehanizmov. V tretjem pa poudarja potrebo po vzpostavitvi mehanizmov regulacije in notranjih pravil lobiranja.

V splošnem pa se TI Slovenia v poročilu zavzame za razvoj celostne politike o etiki in transparentnosti, programa za ozaveščanje in sistematično izobraževanje o lobiranju. Takšno izobraževanje naj bo vključeno tudi v resolucijo o preprečevanju korupcije in v strategijo boja proti korupciji.

V TI Slovenia poudarjajo tudi poročilo OECD, povezano s problematiko lobiranja, v katerem so predstavljena tveganja, povezana z lobiranjem, pa tudi izkušnje nekaterih držav pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za transparentno lobiranje. Po oceni TI Slovenia poročilo OECD predstavlja dober mednarodni pregled ukrepov držav za zmanjšanje tveganj, povezanih z lobiranjem.

STA