Večje tveganje za omrzline

LJUBLJANA > Delavci na deloviščih na prostem morajo biti zato zaščiteni pred neugodnimi vremenskimi vplivi, opozarja Martin Kurent s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana. Delo v ekstremnih vremenskih razmerah, pri – 15 stopinjah Celzija in burji, kot v teh dneh, (in na drugi strani na soncu in v vročini) se namreč lahko dolgoročno odraža na zdravju delavcev. “Izpostavljenost mrazu lahko povzroči omrzline. Če telo oddaja več toplote, kot jo proizvaja, pride do razvoja hipotermije. Delo na vročini ali delo na mrazu lahko predstavljata tudi resna dodatna tveganja za delavce s kroničnimi boleznimi, predvsem srčno-žilnimi obolenji, pa tudi drugimi obolenji, na primer pljučnimi obolenji, revmatološkimi obolenji. Delo v neugodnih vremenskih pogojih je povezano tudi z večjim tveganjem za poškodbe pri delu,” razlaga Kurent. Na vprašanje, kakšno ravnanje se, zlasti v ekstremnih vremenskih razmerah, pričakuje od delodajalcev z vidika zaščite zdravja delavcev, Kurent pravi, da zelo natančnih zavezujočih določil, ki bi jim morali delodajalci slediti, nimamo. “Deloma tudi zato, ker so varovalni ukrepi pogojeni z okoliščinami delovnega procesa in tehnološkimi možnostmi. Dodatno pravno zdravstveno varstvo je zagotovljeno za noseče delavke, ki ne smejo biti izpostavljene vremenu, ki bi lahko vplivalo na zdravje noseče delavke ali ploda.”

Mraz terjal smrtno žrtev

Podhladitev je bila usodna za moškega poznih srednjih let iz okolice Maribora, ki so ga v torek našli reševalci Zdravstvenega doma Maribor. Moški je zaradi zdrsa padel na svojem dvorišču, a sam ni mogel vstati, zato je več ur ležal v mrazu.