Večji trg, veliko težav, a tudi priložnosti je več
“Italijanski državljani, ki smo jim gradili objekte v Sloveniji, so nas priporočili svojim prijateljem in znancem na drugi strani meje,” Andrej Šimetić, lastnik družinskega podjetja Ivagrad iz Sežane, pojasnuje, kako so začeli delati posle v Italiji. Vse več primorskih podjetij in obrtnikov poskuša delati na tem le nekaj kilometrov oddaljenem trgu. In kar kmalu spoznajo, da med državami članicami EU obstajajo razlike. Glavne težave, s katerimi se spopadajo v Italiji, so urejanje dokumentacije in bolj podroben nadzor.
PRIMORSKA > Gradbeno podjetje Janmont se je na italijanski trg podalo pred petimi leti. “Tudi zato, ker v Italiji nismo mogli najeti podizvajalca,” pravi podjetnik Janko Kolenc. Podjetje ima sedež v Majcnih, registrirano je tudi v Italiji. Zaposleni prihajajo izključno iz Slovenije, njihove stranke pa so večinoma italijanski državljani. Pred petimi leti je bil trg v Sloveniji nasičen, danes pa ... “Borba je na vsakem koraku in čeprav imamo nižje stroške - les recimo uvažamo iz Slovenije, ker je cenejši - pa so stroški zelo visoki,” pojasnjuje Kolenc. Že sama organizacija gradbišča je na drugi strani meje veliko dražja. Vseeno je prepričan, da se prednosti Slovencev skrivajo v delovni uspešnosti, usmerjenosti k ciljem in prilagodljivosti.
Marija Rogan Šik: “V Italiji si ne znajo predstavljati, da bi po dveh letih ugotovili, da neko podjetje ni plačevalo prispevkov.”
S tem se strinja tudi Marija Rogan Šik iz sežanske obrtne-podjetniške zbornice Sežana. A v isti sapi pravi, da se slovenski podjetniki ob vstopu na italijanski trg soočajo z goro zakonskih predpisov in birokracije. “Evropski normativi dovoljujejo, da vsaka država posamezna področja uredi z nacionalno zakonodajo. Italija je pri tem malo bolj zahtevna in ščiti svoja podjetja,” pojasnjuje. Ponovno opravljanje tečajev prve pomoči in s področja varnosti pri delu, zdravstveni pregledi so vsako leto so le nekatere od zahtev, ki jih morajo izpolniti slovenska podjetja.
Prvi koraki k spremembam
Prav zaradi teh razlik ravnokar poteka čezmejni projekt Transarmon. Glavni cilj je usklajevanje zakonodaje. Obravnava davčno področje, higieno živil in HACCP standarde, okoljevarstvene zakone in varstvo pri delu. Sežana obrtna zbornica koordinira standarde HACCP in glede higiene živil. “Ob koncu projekta bomo skušali državam predstaviti te razlike. Upamo, da bo to tudi spodbudilo k zakonskim spremembam,” cilje projekta niza Marija Rogan Šik.
Če slovenski podjetnik večji nadzor najprej občuti kot breme, pa je onkraj meje bolj zaščiten kot v Sloveniji. “V Sloveniji trenutno vlada prava anarhija. Davki za registrirane obrtnike in podjetnike se povečujejo, nihče pa ne preganja sive ekonomije,” ocenjuje Rogan Šikova in dodaja: “V Italiji si ne znajo predstavljati, da bi po dveh letih ugotovili, da neko podjetje ni plačevalo prispevkov.”
Andrej Šimetič: “V Italiji ni nelojane konkurence in del tam ne more opravljati vsak, ki ima pet minut časa, da se ukvarja z gradbeništvom.”
Konkurenčni in profesionalni
V Italiji se podjetniki tudi bolj povezujejo v prostovoljna združenja. Eno takih je tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, kjer slovenskim podjetjem ponujajo informacije, jih obveščajo in pomagajo pri vstopu na trg. “Slovenski podjetniki so velikokrat presenečeni, ko ugotovijo, koliko dokumentacije je potrebno v Italiji in kako pogosti so nadzori,” pravi Andrej Šik, direktor združenja.
Vstop slovenskih podjetij se je okrepil po vključitvi Slovenije v schengensko območje, nov val pa je, zanimivo, povzročila tudi kriza. “Podjetniki iščejo nove priložnosti. Vsekakor je na italijanski strani večje tržišče, ki ga je pričelo izkoriščati vse več slovenskih podjetij in obrtnikov,” ocenjuje Šik.
Ni nelojalne konkurence
Glavne prednosti Slovencev so po njegovem mnenju profesionalnost in cenovna konkurenčnost. To pa so lastnosti zaradi katerih so nanje vse bolj pozorni tudi kupci. Da je zadovoljen kupec res dobra reklama, dokazuje tudi zgodba družinskega podjetja Ivagrad iz Sežane, ki se ukvarja z gradbeništvom in ima 15 zaposlenih, od tega 13 gradbenih delavcev. V Italiji so začeli delati na podlagi priporočil, ki so jih svojim prijateljem dali italijanski državljani, za katere je podjetje Ivagrad gradilo v Sloveniji.
Tako so morali dobiti vsa dovoljenja za opravljanje dejavnosti v Italiji. Razlik je veliko. “Ni prilagajanja bilanc, gradbišče mora biti urejeno in čisto, poskrbljeno je za varstvo pri delu, točni so s plačili, obiski inšpektorjev pa redni,” iz izkušenj našteva Šimetić, lastnik podjetja, sicer pa inženir gradbeništva, in dodaja, da gre vse protokolu, kot je zapisano v direktivah Evropske unije: “Tako bi moralo biti tudi v Sloveniji, vendar ni, ker podpiramo sivo ekonomijo. V Italiji ni nelojalne konkurence in del tam ne more opravljati vsak, ki ima pet minut časa, da se ukvarja z gradbeništvom.”
PETRA MEZINEC
