Večjih sprememb glede natančnega navajanja porekla mešanic medu še ni zaznati
Od sredine junija je v veljavi pravilnik o kakovosti in označevanju medu, ki določa natančnejše označevanje porekla mešanic medu, kar pa zaenkrat v trgovinah zaradi prehodnega obdobja še ni močno opazno. Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) so zaradi počasnega prehoda kritični, kupce pa pozivajo, naj pred nakupom medu preverijo njegovo poreklo.
LJUBLJANA > Novi pravilnik, ki je v veljavo stopil pred mesecem in pol, določa, da mora polnilec namesto dosedanjega zapisa "mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU" v osrednjem vidnem polju izdelka navesti vse države porekla mešanice medu skupaj s pripadajočimi deleži v padajočem vrstnem redu.
Evropska direktiva sicer določa, da se med, ki je bil dan na trg ali označen na star način pred 14. junijem, lahko še naprej trži do porabe zalog. Kot ugotavlja ČZS, se tako trenutno pri šestih največjih trgovcih v veliki večini še vedno nahaja med s starimi oznakami.
"Čeprav je bila direktiva sprejeta že 14. maja 2024, potrošniki več kot dve leti pozneje na trgovskih policah novih označb skoraj še ne srečajo," so bili v sporočilu za javnost kritični na ČZS.
Na zvezi so na trgovskih policah našteli 56 artiklov mešanic medu, pri čemer je bil le en izdelek označen v skladu z novimi pravili. Štirje izdelki so bili označeni pomanjkljivo, saj so bili navedeni le nekateri izvori medu oziroma države brez pripadajočih deležev, preostalih 51 izdelkov pa je še vedno nosilo splošno označbo "mešanica medu iz EU" oz. "mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU", so navedli na ČZS.
Na zvezi ob tem poudarjajo, da imajo potrošniki izbiro pri nakupu medu, saj so poleg 56 artiklov mešanic medu iz različnih držav našteli tudi 36 primerov medu s slovenskim poreklom. "Poleg tega pa se lahko potrošniki za nakup čebeljih pridelkov vedno obrnejo na lokalne slovenske čebelarje," so pozvali.