Vedo, kaj je v greznici, a prelagati smejo le papirje

LJUBLJANA > “Ne želimo, da se zaradi očitne politične in zakonske blokade naše delo spremeni v navadno prelaganje papirjev in postane samo sebi namen,” pravi predsednik KPK Goran Klemenčič. Klemenčič in njegova namestnika Rok Praprotnik in Liljana Selinšek pojasnjujejo, da odstopajo iz protesta proti sedanjim razmeram in odgovornosti do državljanov.

Korupcija kot predmet populizma

“Odstopamo iz protesta, ker ne moremo več pristajati na to, da se vprašanje korupcije in nasprotja interesov v tej državi popolno politizira in je predmet čistega populizma,” je razloge za odstop začel nizati Klemenčič. Odstopajo tudi iz protesta, ker “tiha aliansa” koalicijskih in opozicijskih poslancev v parlamentu noče slišati zahtev po nujnih spremembah protikorupcijske zakonodaje, pa iz protesta, ker pozivi in predlogi KPK za rešitev nekaterih ključnih sistemskih korupcijskih vprašanj (kot so gradnja Teš 6, luknja v bančnem sistemu, korupcija v javnem zdravstvu, nadzor nad premoženjskim stanjem državnih funkcionarjev) ostajajo brez odgovora. “Odstopamo iz protesta, ker ne moremo pristati, da v strankah, na županskih mestih ali iz ozadja na politiko in gospodarstvo ključno vplivajo ljudje, ki so v mnogih postopkih obremenjeni s sumi korupcije, davčnih utaj in pranja denarja,” še našteva Klemenčič.

Kolektivni odstop je tudi odstop iz odgovornosti. “Ljudem bi sicer dali lažen občutek, da smo tisti, ki lahko kaj ključnega spremenimo, ne da bi pri tem svoje delo opravili tisti, ki so za to tudi odgovorni, ki nam določajo naš zakonski okvir in določajo proračun,” pojasnjuje Klemenčič.

Predsednika republike Boruta Pahorja so o nepreklicnem odstopu obvestili v sredo. Ker zakon o integriteti in preprečevanju korupcije takšnega kolektivnega odstopa celega organa ne predvideva, ne bodo povzročali dodatnih zapletov in odšli z danes na jutri. Predsednika republike so seznanili, da bodo delali do imenovanja novega vodstva, vendar pa najdlje do 1. marca 2014.

Alarmni zvonec

Odstopajo v “naivnem prepričanju,” da bo javnost to dejanje razumela kot “alarmni zvonec”, da tako ne gre več naprej. Na KPK opažajo napredek pri delovanju nadzornih institucij, kot sta policija in tožilstvo, opozarjajo pa, da ta napredek ne bo trajen, saj je obremenjen z odtekanjem informacij in politizacijo. Napredek se bo vse pogosteje začel uporabljati “kot alibi za to, da se nič ne spremeni, ker pravna država 'kao' funkcionira,” usodo pozitivnih premikov napoveduje Klemenčič, ki še pravi, da so imeli člani vodstva KPK “globok vpogled v to slovensko greznico”. Napoveduje, da bodo o vsem še govorili, ko bodo zapustili funkcije; morda jim bo takrat, ko ne bo več omejitev, celo lažje govoriti.

“Iz zakona, ki ga imamo na razpolago, smo iztisnili vse, kar smo lahko, vendar smo se zaleteli ob zid, prek katerega z orodji, ki so nam dana, ne moremo,” je opozoril Rok Praprotnik. DZ se na njihova opozorila, da bi za boj s korupcijo potrebovali nova zakonska orodja, sploh ne odziva. Na podlagi, ki jo določa sedanji zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ne morejo sprožati sprememb, ki jih družba nujno potrebuje, poudarja tudi Liljana Selinšek. Opozarja, da je pravna država pri nas šibka: “Pravna država je pri nas šibka, zato ker imamo preveč prava, ki se ga preveč zlorablja in posledično ne vemo več, kaj je prav.”

JANA KREBELJ