Veliki ribiči ne bodo več mogli metati nezanimivih rib čez krov

BRUSELJ> Eno najtežjih in najbolj spornih vprašanj v pogajanjih je pravilo o iztovoru celotnega ulova oziroma prepoved zavržkov, ki je temelj reforme skupne ribiške politike in naj bi zagotovil vzdržnost evropskega ribištva.

Sedanje razmere namreč niso vzdržne. Za večino ulova veljajo kvote. Da bi izkoristili čim manj kvote, ribiči iz mrež pobirajo najbolj tržno zanimive ribe, ostalo pa mečejo čez krov. Posledica je velik ulov in množično vračanje mrtvih rib v morje, kar povzroča veliko škode.

Po novem pa bo treba evidentirati, iztovoriti in ustrezno obravnavati ves ulov, tudi zavržke, torej tiste ribe, ki so jih ribiči sedaj ulovili in vrgli nazaj v morje, ker jih niso mogli ali smeli prodajati. Zavržke bo treba varno odstraniti s sežigom ali predelavo v živalsko krmo.

Damanki: Ribištvo bo povsem drugačno

Zataknilo se je pri izjemah od tega pravila. Najprej je trajalo, preden so se članice o deležu dovoljenih zavržkov dogovorile med seboj, nato pa je parlament, ki sploh noče nobenih zavržkov, njihov dogovor zavrnil kot nesprejemljiv.

Nov dogovor članic predvideva, da bodo dovoljene zavržke dolgoročno omejili na pet odstotkov celotnega ulova rib, za katere velja pravilo, medtem ko je februarski dogovor predvideval sedemodstotni delež posamezne vrste rib.

Dogovor sicer vključuje prehodni obdobji: v prvih dveh letih bo mogoče zavreči do sedem odstotkov rib, v naslednjih dveh letih pa do šest odstotkov rib. Možnost izjeme in obveznost celotnega iztovora bosta začeli veljati hkrati.

Najprej začne sicer veljati obveznost uvedbe popolnega iztovora za male pelagične ribe - a 1. januarja 2015, ne leta 2014, kot je predvideval februarski dogovor.

“Tega ni bilo lahko doseči. Za veliko držav to ni zelo udoben dogovor. Članice bodo prisiljene v korenite spremembe svojih flot, a to je bilo treba storiti, da bi zadovoljili parlament,” je pojasnil predsedujoči zasedanju, irski minister za kmetijstvo, ribištvo in pomorstvo Simon Coveney.

Tudi evropska komisarka za ribištvo Maria Damanaki verjame, da je kompromis z evropskim parlamentom mogoč. “Gre za radikalno spremembo načina ribolova,” je poudarila. Zaradi tega, ker bodo potrebne temeljite spremembe v načinu lovljenja rib, nov dogovor predvideva tudi pripravo nacionalnih načrtov za uveljavljanje pravila o iztovoru celotnega ulova oziroma prepovedi zavržkov, je še pojasnila Damanakijeva.

Židan: slovensko ribištvo nikogar ne ogroža

Slovenija je glasovala za končno verzijo predloga reforme, saj so bile upoštevane njene glavne skrbi glede izjeme od pravila popolnega iztovora, je po koncu zasedanja poudaril minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan.

Ključni slovenski cilji v pogajanjih so bili, naj bo delež dovoljenih zavržkov okoli sedem odstotkov, da se pri tem upošteva ulov vseh rib, za katere velja pravilo, ter da izjema, ki dovoljuje določen delež zavržkov, in obveznost popolnega iztovora začneta veljati istočasno.

Slovenski ribiči sedaj zavržejo 6,58 odstotka rib, za katere velja pravilo. Če pogledamo delež zavržkov in tonažo ulova - lani 320 ton, je jasno, da slovensko ribištvo nikogar ne ogroža, temveč gre za to, da pri reformi poskrbimo za preživetje slovenskih ribičev, je poudaril minister.

STA