Vesel o primeru šempetrske urgence: Svoj del nadzora mora opraviti tudi naročnik

LJUBLJANA > V novi šempetrski urgenci so namreč nedavno ugotovili, da so bile napačno zvezane cevi za medicinske pline, tako da je namesto kisika pritekal smejalni plin, ki se uporablja za anestetik. To so ugotovili po tistem, ko je bolnik tam umrl po neuspešni reanimaciji.

Odgovornosti za dogodek še ni prevzel nihče, niti izvajalci oziroma podizvajalci, ki zdaj en na drugega kažejo s prstom, kdo je sploh priključil plin, kot tudi nadzornik, ki je bdel nad gradnjo urgentnega centra.

Tomaž Vesel je danes na novinarsko vprašanje ob robu predaje poročila računskega sodišča za leto 2015 predsedniku DZ Milanu Brglezu opozoril, da ima naročnik, v tem primeru ministrstvo za zdravje, posebno vlogo pri javnih naročilih. Naročnik namreč razpisuje, naroča in pripravlja razpisno dokumentacijo v vseh podrobnostih.

Ker so bili kakšni ponudniki v preteklosti večkrat izločeni prav zaradi podrobnosti, čeprav je bila njegova ponudba cenejša, je odgovornost naročnika tako velika, da pred prevzemom objekta mora preveriti, ali je dobil vse tisto, kar je za svoj denar želel in nato tudi plačal, je navedel Vesel.

Svojo nalogo morajo opraviti tudi v okviru tehničnega pregleda, a naročnik ne more biti povsem pasiven, meni predsednik računskega sodišča. V šempetrskem primeru “je šlo očitno za detajl, ki je bil usoden. Ampak pri teh javnih naročilih je treba biti zelo senzibilen in res preveriti, kaj smo dobili za svoj denar”.

Opozoril je, da se je gradnja urgentnih centrov po državi v določenem obdobju izrazito pospešila, pa je po njegovem mnenju “morda tudi to potegnilo za seboj nekaj tehničnih težav pri usklajevanju med izvajalci in naročnikom”.

Vesel je komentiral tudi odločitev ministrstva za zdravje, ki je zadržalo del plačila podjetju Kolektor Koling za gradnjo ljubljanske urgence. To so storili zato, ker naj bi jim izvajalec obračunal več storitev, kot so jih določili s pogodbo, so dodali na ministrstvu.

Dejal je, da računsko sodišče pri tem ni sodelovalo, so pa s tem obrobno seznanjeni. “Gre za prakso, ki jo je v preteklosti računsko sodišče priporočalo, in sicer da se ne plačujejo pavšalno zahtevani zneski, ampak se prej preveri kakovost izvedenih del,” je dejal.

STA