Veter bo jutri prinesel puščavski prah

PRIMORSKA > Danes bo na Primorskem pretežno jasno, temperature bodo okoli 32 stopinj, na Goriškem morda kakšno stopinjo višje. V petek se bo živo srebro na Primorskem dvignilo tja do 34 stopinj, na vzhodu Slovenije pa bo še bolj vroče - vse do 36 naj bi namerili. Posebnost petka bo puščavski prah, ki ga bo k nam iznad severne Afrike prinesel močan jugozahodni veter. “Včasih imamo sledi tega saharskega prahu visoko in jih skoraj ne opazimo, tokrat pa bo drugače, saj ga bo precej tudi v nižjih plasteh in bo zaradi tega kljub jasnemu vremenu ozračje dokaj motno,” je včeraj napovedal dežurni meteorolog na Agenciji za okolje Urban Žagar. Stanje ozračja bi se lahko izboljšalo že v soboto, ko bodo padavine puščavski prah odstranile iz ozračja.

V soboto nova sprememba

Jutri zvečer se bo Sloveniji že bližala hladna fronta, ki bo sicer potovala bolj severno od nas, tako da njen vpliv pri nas ne bo prevelik, medtem ko bo severno od nas prinesel precej burno dogajanje. V Avstriji tako pričakujejo močne nevihte in predvsem zelo močne vetrove. “Napovedi za soboto so še nekoliko negotove; verjetno bo v alpskem svetu in v Posočju nastala kakšna nevihta, drugod na Primorskem pa zaenkrat ne kaže na to,” je pojasnil Žagar.

Ozračje se bo nato nekoliko umirilo, tako da bo bolj ali manj jasno, z nekaj spremenljive oblačnosti, temperature pa bodo čez dan še vedno okrog 30 stopinj Celzija. “Za nedeljo in ponedeljek pa spet kaže na več sonca, temperature pa bodo okrog tridesetice.”

Začetek meteorološke jeseni

Verjetnost za kakšne plohe se spet poveča v torek, sreda pa bo, kot trenutno kaže, že precej bolj deževna, možne so tudi nevihte. V torek, 1. septembra, ko se začne novo šolsko leto, se začne tudi meteorološka jesen. Kot pravi Žagar, ni takšno spremenljivo vreme nič nenavadnega ob koncu meteorološkega poletja, le temperature so letos nekoliko višje kot običajno, saj je pričakovan razpon temperature med 25 in 30 stopinjami. “No, če je kakšen dan nekaj nad 30 stopinj, ni v septembru nič posebnega,” je pojasnil.

Kako moker je bil letošnji julij?

Arso je včeraj objavil poročilo o količini padavin v Evropi in po svetu v letošnjem juliju. Julija 2026 je bila količina padavin v večjem delu zahodne ter obsežnih območjih srednje in deloma tudi vzhodne Evrope manjša od dolgoletnega povprečja, predvsem zaradi ekstremnih temperatur. Sušne razmere so se v nekaterih regijah vzpostavile že spomladi, razmere v juliju pa so znatno vplivale na poslabšanje sušnih razmer. Prizadeto je bilo zlasti kmetijstvo, regije so se spopadale tudi z obsežnimi požari v naravi.

Pretoki rek so bili na večjem delu teh sušnih območij precej pod povprečjem ali celo izjemno nizki. Izredno nizki pretoki so prizadeli več pomembnih rečnih sistemov. Med njimi so bili Sena in reke v osrednji Franciji, kjer so se povečali pritiski na oskrbo z vodo in vodne ekosisteme, ter zlasti Donava, kjer so skoraj rekordno nizki vodostaji ovirali plovbo, namakanje in proizvodnjo energije.

Zunaj Evrope je bila količina padavin manjša od povprečja v delih severne Kanade, osrednjem delu ZDA, v severozahodnem delu Afrike in delu Afriškega roga, v Sibiriji, južnem delu osrednje Azije, v delih notranjosti Kitajske ter v nekaterih območjih Argentine, Urugvaja in Bolivije.

Več padavin kot običajno je bilo zabeleženo v vzhodnem delu ZDA, severni Mehiki, na Aljaski in v Kanadi, v vzhodni Rusiji, Afganistanu, na severu Indijske podceline, v vzhodni Kitajski in na Japonskem ter v Čilu in južni Braziliji. V številnih od teh območij so poročali tudi o poplavah. •