Veter ob balonarski nesreči je bil posledica nevihte

Slovenija
, posodobljeno:

Na Arsu so danes pojasnili vzrok vetra, ki se je pojavil ob četrtkovi nesreči balona na Barju. Kot pojasnjujejo, so se v četrtek med 7. in 8. uro predvsem na Gorenjskem pojavile nevihte, zaradi katerih je tudi na območjih, na katerih neviht ni bilo, zapihal okrepljen veter oziroma nevihtni piš.

Nevihtni piš se je na kraju nesreče pojavil zaradi neviht na Gorenjskem
Nevihtni piš se je na kraju nesreče pojavil zaradi neviht na GorenjskemNebojša Tejić/Sta

LJUBLJANA> Prve izsledke nesreče bodo predstavili v petek.

Kot v sporočilu za javnost, v katerem podajajo kratek opis vremenskega dogajanja v času nesreče, pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje (Arso), se je okrepljen veter oziroma tako imenovani nevihtni piš na kraju nesreče pojavil zaradi neviht na Gorenjskem.

Nevihta je bila posledica hladne fronte

“Ko namreč nevihtni oblaki v svojem razvoju dosežejo zadostno višino, padavinski elementi, ki so nastali ob dviganju zraka, dovolj zrastejo, da izpadajo proti tlem, pri tem pa ohlajajo zrak, skozi katerega padajo. Ta gostejša zračna masa pada proti tlem in izpodriva zrak pod seboj. Ko spuščajoči se zračni tok ali vzdolnik doseže tla, se ob tleh razteka v vse smeri. Tako se lahko prizemni okrepljeni veter pojavi tudi 10 do 20 kilometrov stran od samih nevihtnih oblakov,” so zapisali. Ob tem dodajajo, da je po podatkih samodejne meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad prizemni veter med 7.30 in 8. uro dosegel največjo hitrost 30 kilometrov na uro iz zahodne do severozahodne smeri.

Omenjena nevihta je sicer po navedbah Arsa posledica hladne fronte, ki se je Sloveniji približala že v sredo. Ta se je nad Alpami zadrževala tudi v noči na četrtek, “zaradi njenega vpliva pa so bile oba dneva predvidene predvsem popoldanske in večerne nevihte na območju Avstrije in v severnem delu Slovenije”.

V nesreči je bilo udeležnih 32 ljudi

Te so se, kot pojasnjujejo na Arsu, v noči s srede na četrtek pojavile tudi nad severnim delom Padske nižine, v četrtek v jutranjih urah pa so se od zahoda približale Sloveniji in med 6.30 in 7. uro s hitrostjo med 60 in 70 kilometri na uro začele prehajati slovensko zahodno mejo. Med 7. in 8. uro do nato dokaj hitro zajele predvsem severni del Primorske in Gorenjsko.

Vodja službe za preiskovanje nesreč Roman Rovanšek je sicer danes sporočil, da bo v petek na novinarski konferenci predstavil uvodno poročilo o nesreči, kar pomeni, da lahko javnost pričakuje prve, bolj uradne izsledke vzrokov za nesrečo.

Nesreča balona se je zgodila v četrtek nekaj pred 8. uro, v njej pa je bilo udeleženih 32 ljudi, od tega 30 potnikov ter pilot in kopilot. Štirje med njimi so umrli, 14 jih je bilo po podatkih policije huje poškodovanih, 14 pa lažje.

Vzrok nesreče naj bi bilo striženje vetra

Po prvih neuradnih ugotovitvah, naj bi do nesreče prišlo zaradi tako imenovanega striženja vetra pri tleh, zaradi česar so nastale težave pri upravljanju balona, ki je med pristajanjem tudi zagorel.

Zaradi nesreče je služba za preiskovanje nesreč pri ministrstvu za infrastrukturo agenciji za civilno letalstvo naložila prepoved vseh komercialnih letov z baloni. Zaradi prepovedi so se v torek sestali predstavniki agencije, ponudniki komercialnih balonarskih poletov in predstavniki Letalske zveze Slovenije ter se uskladili o predlogu varnostne direktive, ki natančneje določa pogoje za letenje. Direktivo so poslali glavnemu preiskovalcu nesreče, ki mora zdaj odločiti, ali ukrep zadošča za odpravo prepovedi komercialnih poletov z baloni.

STA