Veterinarji: Varčevanje bo ogrozilo zdravje potrošnikov in živali

LJUBLJANA> V primeru zmanjšanja stalne pripravljenosti za 40 odstotkov naj bi privarčevali 262.000 evrov. Navodilo so veterinarji, ki opravljajo javno veterinarsko službo s strani v. d. direktorja urada za varno hrano Jerneja Drofenika dobili pred tednom dni. Veterinarji tako od 22. do 7. ure ne bodo več v stalni pripravljenosti v primerih poškodb živali (na primer psov), v primeru nesreč tovornjaka z živalmi, mučenja živali in podobno.

V teh urah je tako vprašljivo zagotavljanje nadzora tudi v klavnicah, meni Štimec. “Če bo treba kakšno žival v tem času nujno peljati v klavnico, da se reši muk, ali pa če pride že zaklana žival na gospodarstvu in prepeljana v živilski obrat v petek, bo torej veterinar o tem odločal šele v ponedeljek?,” se sprašuje Štimec, ki dodaja, da bodo zahtevali dodatna pojasnila o teh navodilih.

Ne bodo več pripravljeni na izbruhe kužnih bolezni

Matjaž Ocepek z Veterinarskega inštituta RS je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozoril, da zaradi krčenja denarja v prihodnosti ne bodo več pripravljeni na izbruhe kužnih bolezni.

Javna veterinarska služba je z varčevalnimi ukrepi prizadeta, ob tem pa je najbolj ogrožena skrb za zdravje potrošnikov in živali, meni Štimec.

Veterinarji v sistemu nadzora varne hrane bdijo nad varno krmo, nad varnostjo stranskih proizvodov, kužnimi boleznimi, izvajajo monitoringe in mnoge druge nadzore, vsa dela pa so načrtovana, saj izbor nadzorov temelji na oceni tveganja. Varčevalni ukrepi pa po Štimčevih besedah vplivajo na število veterinarjev, ki ta nadzor izvajajo.

Brez službe naj bi ostalo še 14 veterinarjev

Samo lani se je upokojilo 15 veterinarjev, letos pa naj bi jih zaradi nižanja mase plač brez službe ostalo še približno 14. Nadzor trenutno izvaja manj kot 200 veterinarjev. “Nadzora, kot ga pričakujejo potrošniki, ne bo več mogoče izvajati,” je poudaril Štimec in dodal, da če nadzor peša, obstaja velika verjetnost, da pride do raznih afer, kot je izbruh bakterije escherichia coli (E.coli), izbruh antraksa ...

Ob tem je predsednik sindikata Pergam Janez Posedi pojasnil, da v prihodnje ne bo več moč strokovno in kompetentno izvajati nalog, za katere so veterinarji pristojni. “Vsi problemi, ki se utegnejo pojaviti, lahko prizadenejo tako domačo živilsko predelovalno industrijo kot proizvajalce,” je poudaril.

“Gre za vprašanje 3,5 do štirih milijonov evrov, ki bi jih po naši oceni morala zagotoviti država, ker bi s tem tudi izpolnila evropsko zakonodajo,” je pojasnil Posedi in dodal, da je problem v tem, da se nihče ne želi soočiti s problematiko javne veterinarske službe. Ocenil je tudi, da se že zdaj krši zakonodaja, ker ne izvajajo več 24-urnega nadzora. Ocenjuje, da bi bile brez združevanja služb v urad za varno hrano težave bistveno manjše.

STA