Vidovičevi zelena luč za ministrstvo za javno upravo

LJUBLJANA> Do konca tega mandata je po mnenju Zdenke Vidovič mogoče sprejeti predlagani zakon o izvajanju dejavnosti splošnega pomena, kot pomembno področje dela pa je omenila tudi reorganizacijo javne uprave in javnega sektorja.

Nadaljevala bo delo prejšnjega ministra

Na očitke nekaterih poslancev, da si ni zastavila konkretnih projektov in da ni predstavila ukrepov, ki jih bo izpeljala na ministrstvu, je odgovorila, da bo nadaljevala delo, ki sta ga začrtala prejšnja ministra. Po njenih besedah je nerealno pričakovati, da bi si v enem tednu priprave zastavila en projekt in si ga postavila kot prioriteto.

Nekateri poslanci so predstavitev ministrske kandidatke pohvalili, nekateri pa so ob glasovanju o ustreznosti njene predstavitve proti glasovali tudi zato, ker je kandidatka del paketa glasovanja o zaupnici vlade.

Članom odbora za notranjo politiko se trenutno predstavlja še kandidat za notranjega ministra Branko Janc. Po predstavitvah vseh kandidatov pred pristojnimi odbori bo DZ o petih ministrskih kandidatih odločal predvidoma 20. septembra.

V javnem sektorju je delala 26 let

Zdenka Vidovič, ki kandidira za naslednico Irme Pavlinič Krebs, živi v osrčju Goričkega. Odraščanje v delavski družini ji je po njenih besedah pustilo tudi značajske lastnosti, kot so skromnost, poštenost in delavnost. Skromnost in pripadnost javnemu sektorju pa gresta skupaj, je poudarila kandidatka.

Vidovičeva, ki je po izobrazbi ekonomistka, je v javnem sektorju delala 26 let, med drugim je bila tudi članica računskega sodišča in revizorka v privatni revizijski družbi. Tako, kot pravi, pozna financiranje javne porabe in delovanja proračuna.

O plačah v javnem sektorju taktično in z argumenti

Eno leto, kolikor bi ob izvolitvi trajal njen ministrski mandat, je po njenih besedah sicer malo, a se da v tem času marsikaj storiti. Kot pravi, se je uspela seznaniti z večino problemov v javni upravi, med najbolj perečimi temami je omenila plače zaposlenih v javnem sektorju. “Ker gre za ljudi, bo treba biti precej takten in predvsem nastopati z argumenti, kar pa meni kot revizorki verjetno ne bo težko,” je dejala.

Na porast mase plač je po njenih besedah vplivala tudi odprava plačnih nesorazmerij, ki sicer še ni končana. Kot pozitivnega ocenjuje dogovor med socialnimi partnerji o zamiku usklajevanja in drugih ukrepih, ki so prispevali k varčevanju. Bo pa po njenem mnenju na področju plač treba doseči večjo fleksibilnost.

Norma enega odstotka je bila preveč linearna

Glede zmanjševanja zaposlovanja v javnem sektorju je dejala, da je bil cilj zmanjšati število zaposlenih za en odstotek postavljen preveč linearno, saj “življenje teče drugače”. Kot pojasnjuje, se je število zaposlenih v vladnih službah in na ministrstvih zmanjševalo, v vrtcih, socialnih zavodih in zdravstvu pa je naraščalo zaradi večje natalitete in socialnih razmer. “To je vezano na ljudi in tu ni možno omejiti zaposlovanja,” je poudarila. Bi pa bilo po njenem mnenju tu mogoče kako drugače ukrepati, na primer del storitev predati zasebnemu sektorju.

Predlog interventnega zakona prinaša pretirano birokratizacijo

V drugih sferah je po njenem prepričanju vsekakor treba omejevati zaposlovanje, a predlog interventnega zakona z ukrepi za ustavitev zaposlovanja “prinaša preveč birokratizacije”. Namesto soglasja za vsakega zaposlenega bi morala vlada postaviti kriterije za zaposlovanje, treba pa bi bilo tudi razmisliti o ukrepih večje fleksibilnosti premeščanja zaposlenih in na ta način omejiti maso plač v javnem sektorju, je dejala.

STA