Višji davek na zamolčano
Tistim, ki imajo očitno precej več denarja kot ga sicer napovedujejo davčni upravi, se obeta precej krepkejša (70-odstotna) obdavčitev razlike med prijavljenim premoženjem in dejansko vloženim denarjem v dobrine.
LJUBLJANA > Davčna uprava RS (Durs) že dalj časa opozarja, da se veča število primerov, ko fizične osebe razpolagajo s precej več denarja za zasebno potrošnjo, kot ga prikazujejo v svojih davčnih napovedih.
Durs je do letošnjega avgusta izdal 208 odmernih odločb, s katerimi so zavezancem dodatno naložili plačilo 32,8 milijona evrov davka. Vse odločitve je sodišče potrdilo.
Vlada zato predlaga, da se to neprijavljeno premoženje obdavči bistveno bolj, kot je zdaj, je v razpravi v državnem zboru povedala Mateja Vraničar s finančnega ministrstva.
Davek poslej 70-odstotni
Razpravo o noveli zakona o tem vprašanju je včeraj začel državni zbor na predlog poslanske skupine SDS. “Zaostrujejo se rešitve glede neprijavljenega premoženja, kar pozdravljamo,” je predlog podprl Andrej Šircelj (SDS). Matej Tonin (NSi) je bil slikovit: “Otroka pripelje v vrtec v vozilu, ki je vredno 150.000 evrov, vrtec ima pa zastonj.”
Po predlogu vlade se lahko postopek odmere davka uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let. Doslej je bilo za to določeno obdobje petih let. Kot je razložila Mateja Vraničar, gre pogosto za prikrivanje premoženja v tujini, največ primerov pa se nanaša na čas med letoma 2006 in 2009.
Koalicijski poslanci so včeraj vztrajali, da predlog novele zakona o javnih uslužbencih, pod katerega se je podpisala SLS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Pri tem so se sklicevali na stališči vlade in zakonodajno-pravne službe DZ. Poslanci SLS so z novelo želeli odpraviti diskrecijsko pravico ministra pri imenovanju in razrešitvi načelnikov upravnih enot. Po mnenju prvopodpisanega Franca Pukšiča sedanja ureditev omogoča odločanje o imenovanju načelnikov po političnih kriterijih.
Vlada predlaga za razliko med ugotovljenim in prijavljenim premoženjem davčno stopnjo v višini 70 odstotkov. Doslej se je od tako ugotovljene osnove obračunaval davek po povprečni stopnji dohodnine, to je približno 23 odstotkov.
Možna tudi zaplemba?
V razpravi so nekateri opozarjali na previdnost pri odmeri dodatnega davka, saj dohodki lahko izvirajo iz družinskih razmerij. Večina poslancev pa sicer predlagane spremembe podpira. Slišati je bilo tudi predlog, naj se obdobje ugotavljanja izvora premoženja razširi na 20 let in naj se določi spodnja meja za uvedbo inšpekcijskega postopka.
Novela zakona je del projekta vlade za boj proti sivi ekonomiji. Ob tem se je razvila razprava, ali je lahko premoženje, ki je obdavčeno, tudi zaplenjeno. Ali je predlog novele zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločal jutri. NR