Višji DDV bo oklestil povpraševanje
S 1. julijem bo Slovenija zvišala stopnje davka na dodano vrednost; znižana stopnja se bo z 8,5 dvignila na 9,5, splošna pa z 20 na 22 odstotkov. Zlasti trgovci opozarjajo, da bo ukrep zmanjšal porabo in da bo škoda za gospodarstvo morebiti večja, kot bodo učinki, ki si jih od vlada obeta od zvišanja tega davka.
PRIMORSKA > Davek na dodano vrednost (DDV) je največji proračunski vir, ki skupaj s trošarinami predstavlja več kot polovico vseh prihodkov državne blagajne. Zato ne preseneča, da je vlada v iskanju dodatnih proračunskih prihodkov predlagala njegovo zvišanje. Državi se zdaj z DDV v proračun nateče približno tri milijarde evrov letno, po zvišanju davčne stopnje pa naj bi kapnilo še dodatnih 250 milijonov evrov, si obeta vlada.
V Gospodarski zbornici Slovenije so se sicer strinjali z zvišanjem DDV, saj pravijo, da najbolj sorazmerno vpliva na vse. Veliko večji trn v peti so zanje nepremičninski davek in druge obremenitve. “Višji davki, tudi DDV, upočasnjujejo gospodarsko aktivnost, To bi moral biti res skrajni ukrep,” pravi direktor sežanskega Mitola Marjan Mateta.
Tiste Primorce, ki jih z vodo oskrbuje Rižanski vodovod (RV), so pred dnevi razveselile položnice z malenkost nižjimi zneski. A “pocenitev” ni trajala dolgo. Hitro so poslal položnico z novimi zneski; v prejšnjem izračunu so namreč napačno obračunali DDV, 8 namesto 8,5-odstoten. Napako so zagrešili njihovi pogodbeni izvajalci, ki so začeli prilagajati program za obračun vodarine na RV. S 1. julijem se bo namreč DDV z 8,5 zvišal na 9,5 odstotka.
V Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da zvišanje DDV ni primeren ukrep. Potrošniki se namreč na zvišanje davkov praviloma odzovejo z zmanjšanjem nakupov. Večina trgovcev nerada razkriva, ali bodo za dve odstotni točki višjo splošno stopnjo DDV že takoj prelili v cene. “Zavedamo se, da so kupci v tem času cenovno še posebej občutljivi. Zato se bomo o višanju cen odločali od primera do primera,” so v Sparu odgovorili na vprašanje, ali so že izračunali nove cene. Vsekakor pa bodo morali vsi s 1. julijem odvesti večji delež prihodkov od prodaje blaga in storitev državi.
V Trgovinski zbornici se zato sprašujejo, ali ne bo škoda, ki jo bosta utrpela trgovina in tudi celotno slovensko gospodarstvo, veliko večja, kot pa bodo učinki, ki si jih vlada obeta od zvišanja DDV za državni proračun.
Da utegne ta ukrep negativno vplivati na potrošnjo, priznava tudi vlada. Če se bodo višje davčne stopnje v celoti prelile v drobnoprodajne cene, se bo končna potrošnja znižala za 1,5 odstotka, je izračunala.
Trgovci se močno bojijo, da bo zvišanje DDV še dodatno zmanjšalo pripravljenost potrošnikov za nakupe. “Če se bo celotno zvišanje DDV prelilo v cene, to za povprečno družino, ki porabi 250 do 260 evrov na mesec, pomeni dodatnih 2,30 evra stroškov,” je napovedala premierka Alenka Bratušek.
A že samo zneski na položnicah za električno energijo bodo z julijem v povprečju višji za en evro. Višje bodo tudi položnice za vodo, medtem ko v Arrivi Dolenjska in Primorska, bivši družbi Veolia Transport, ki jo je nedavno prevzela Arriva, Deutsche Bahn, zatrjujejo, da vozovnic zaradi višjega DDV ne bodo podražili. Večina telekomunikacijskih operaterjev obljublja, da cen ne bodo povišali. V Telemachu pa so naročnike že obvestili, da bodo podražili nekatere storitve (povprečen paket trojček - televizija, internet, telefonija - za približno evro). SONJA RIBOLICA
