Višji neto dohodki, a tudi dodatna luknja

SLOVENIJA > Po sprejetem zakonu se bo med drugim splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo zavezanci za dohodnino, do leta 2025 postopno zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. S tem bodo vsi zaposleni dobili postopoma nekoliko višje neto plače. Pri povprečni plači bo učinek leta 2025 približno še ena plača.

Nižja obdavčitev pri oddajanju v najem

Stopnja v najvišjem, petem dohodninskem razredu, se medtem znižuje s 50 na 45 odstotkov.

Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se znižuje s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer bo kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se znižuje obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški.

Vnovič se uvaja tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let v višini 1500 evrov, ugodnejša bo davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.

Za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen, po novem ne bo treba plačevati bonitete. V primeru zaposlitve osebe, mlajše od 29 let oziroma starejše od 55 let ali z deficitarnim poklicem, bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove. Uvaja se še oprostitev dohodnine za dohodke iz naslova družinske pokojnine ter izplačila iz šolskih skladov.

Stranka Levica je sicer z dopolnili želela doseči črtanje sprememb glede seniorske olajšave, obravnave nagrad za poslovno uspešnost in obravnave električnih vozil pri plačevanju bonitet, a pri tem ni bila uspešna.

Vlada je začetek uporabe zakona predvidela s 1. januarjem letos, saj bi morali poslanci o njem odločati že sredi lanskega decembra. Vendar pa je tik pred glasovanjem vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec predlagal prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej in večina navzočih je s tem soglašala.

V zakonu je predvideno, da rešitve veljajo že za to davčno leto. Ker je bil zakon sprejet z zamudo, je vlada ta teden podprla dopolnila, potrebna za retroaktivno veljavnost z začetkom tega leta. O tovrstnih dopolnilih poslanci danes niso odločali.

Kritike, da je novela javnofinančno škodljiva

Podporo zakonu so sicer poleg velike večine koalicijskih poslancev večkrat izrekle delodajalske organizacije, ki v njem vidijo korak v smeri večje konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanja poslovnega okolja.

V opoziciji in na sindikalni strani pa med drugim opozarjajo, da gre ob minimalni razbremenitvi dela oziroma tistih z nižjimi ali povprečnimi prihodki za precej večjo razbremenitev kapitala in tistih z višjimi prihodki ter da je zakon javnofinančno škodljiv, saj ob nekajstomilijonskem izpadu proračunskih prihodkov vlada ni predlagala ukrepov za zapolnitev te luknje, saj se zanaša na pozitiven učinek pričakovanega povečanja potrošnje ob višjih neto plačah.