Vlada pristrigla peruti AUKN
Vlada bo posegla v pristojnosti Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ne bo pa te agencije kar ukinila. Po zakonu, ki je bil včeraj sprejet na vladi, naj bi vlada in agencija bolje sodelovali, na AUKN pa se bojijo, da bodo postali le “centralna evidenca kapitalskih naložb”.
LJUBLJANA> Predlog sprememb zakona o upravljanju kapitalskih naložb države pomeni le začasno ureditev sodelovanja med vlado in AUKN, sistemske spremembe, kot jih predvideva koalicijska pogodba, pa naj bi do poletja pripravila posebna medresorska skupina.
Korak nazaj
In zakaj vlada agencije kar ne ukine? “Če bi jo ukinili, bi s tem dejansko pomaknili državo v prejšnji sistem, ki ni bil dober. S tem bi res odprli vrata za vpliv politike. Zato želimo predlagati neko sistemsko odločitev, ki bo jasno določila vloge in odgovornosti,” pravi minister za finance Janez Šušteršič.
Odločitve o prodaji državnega deleža v Splošni plovbi za zdaj sprejema AUKN, zato je mnenje ministra za finance ta trenutek nepomembno, je o nameri Kada in Soda, da unovčita prodajno opcijo v Splošni plovbi povedal Janez Šušteršič. Ko bo začel veljati včeraj predstavljeni zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, “bomo pa to stališče sprejeli na vladi oziroma bomo dali soglasje k sklepom agencije,” je pojasnil. Na vprašanje, ali bo novi zakon sprejet pravočasno, da bo lahko že vplival na prodajo Splošne plovbe, je Šušteršič še dodal: “Morda se bo zgodilo prav to, kar agencija že sicer načrtuje. Če se spomnim, je k temu dala soglasje.”
Sedanje spremembe naj ne bi pomenile prenašanja pooblastil z AUKN na vlado, pač pa nalagajo le boljše sodelovanje, več usklajevanja in skupno sprejemanje odločitev pri kritičnih zadevah.
“Če vlada oceni, da je katero področje z vidika gospodarske in finančne krize kritično, mora s to odločitvijo v DZ, sama mimo agencije ne more ničesar sprejemati,” je pojasnil minister. Če bo vlada ocenila, da je neka odločitev pomembna za rešitev finančne krize in fiskalnih razmer - sem bi lahko sodila dokapitalizacija NLB - bi po noveli zakona lahko DZ zaprosila za pooblastilo za samostojno odločanje.
AUKN bi morala pred glasovanjem na skupščinah oziroma imenovanjem nadzornih svetov prek pristojnega ministra pridobiti soglasje vlade. “To je velik korak nazaj in pomeni neposredno vmešavanje politike v gospodarstvo,” opozarja vodja poslancev opozicijske SD Janko Veber.
Odzvali so se tudi na AUKN, kjer opozarjajo, da bi se zaradi številnih dodatnih postopkov, ki bodo povezani z odločanjem na ministrstvih in vladi, zmanjšala učinkovitost upravljanja s kapitalskimi naložbami. Predvsem pa svarijo pred izgubo samostojnosti in neodvisnosti agencije pri imenovanju in odpoklicu nadzornih svetov, pri oceni poslovanja družb, vlaganju posebnih revizij, razrešnicah in tudi nezaupnicah. Za takšne posege bi morala AUKN predhodno pridobiti soglasje vlade. “Samostojna funkcija agencije je praktično samo še centralna evidenca kapitalskih naložb in kontroling rezultatov, izvajanje zastopanja na skupščinah družb ter ostalo,” ugotavljajo v AUKN.
Zlato pravilo dopušča izjeme
Ministri so včeraj določili tudi predlog za spremembo besedila 148. člena ustave, s katerim bo Slovenija v skladu z medvladno pogodbo o fiskalnem paktu v ustavo vnesla fiskalno oziroma zlato pravilo. Besedilo določa, da mora biti državni proračun uravnotežen ali v presežku, dopušča pa tudi izjemo, in sicer v primerih naravnih ali drugih nesreč in ostalih izjemnih okoliščin, tudi hudega gospodarskega padca. Besedilo tako še vedno dopušča, da vlada v času recesije spodbuja gospodarstvo, a pri-manjkljaj se mora pokrivati s presežki v drugih letih, je pojasnil minister.
JANA KREBELJ