Vlada bi podaljšala sedanje varčevalne ukrepe

Slovenija
, posodobljeno:

Vlada je obravnavala novo gradivo za izboljšave plačnega sistema javnega sektorja, dotaknili pa so se tudi začetka pogajanj s sindikati o plačah v letu 2016. S sindikati se bodo pogovarjali o morebitnem podaljšanju varčevalnih ukrepov ali nadomestnih ukrepih, da bodo plače tudi v letu 2016 finančno vzdržne, je napovedal minister Boris Koprivnikar.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar
Minister za javno upravo Boris KoprivnikarSTA

LJUBLJANA > Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za javno upravo Koprivnikar, so danes obravnavano analizo gibanja plač po dogovoru s sindikati dopolnili in naredili bolj informativno. Izpostavil je, da je Slovenija na gospodarsko krizo v smislu plač reagirala relativno pozno, da so se plače v javnem sektorju v primerjavi z drugimi državami EU precej povečale in smo druga najbolj razsipna država na tem področju.

Sindikati javnega sektorja danes obravnavanega gradiva na vladi za spremembe plačnega sistema in ukrepe na področju mase za plače v letu 2016 še niso prejeli, zato pod vprašaj postavljajo za prihodnji teden predvideno srečanje za pogajalsko mizo. Sindikalist Branimir Štrukelj ob tem dodaja, da na podaljšanje varčevalnih ukrepov ne bodo pristali.

Obenem pa so vladi danes po ministrovih besedah predlagali izhodišča za pogovore s sindikati javnega sektorja za izboljšave plačnega sistema. Med izhodišči, ki jih je vlada danes tudi sprejela, je minister izpostavil predvsem usmeritev, da želijo s spremembami obstoječega sistema brez radikalnih posegov zagotoviti večjo fleksibilnost plače na nivoju posameznika, da torej variabilni del plače ponovno pridobi na veljavi in da je posameznik bolj odvisen od tega, v kakšni višini dosega dejanske rezultate dela. Na ta način bo po mnenju Koprivnikarja tudi motivacija delavca višja.

Prav tako izhodišča predvidevajo, da se zmanjšajo avtomatizmi pri določanju plače v smislu napredovanja in da se zmanjša vpliv drugih dodatkov, kot sta dodatek za delovno dobo in za stalnost, ki se podvajata, je pojasnil minister. Po njegovih besedah so zavezani tudi k odpravi ključnih anomalij za tehnične delavce iz plačne skupine J in za plačno skupino B, v kateri so direktorji zavodov. Kot je pojasnil, se namreč dogaja, da številni zaposleni po plačah prehitevajo direktorje, ki jih vodijo.

"Pri vseh ukrepih stojimo na stališču, da mora biti kriterij masa plač, in ne toliko višina plače in število delavcev," je povedal Koprivnikar. Ker se varčevalni ukrepi za omejitev mase plač s koncem leta iztečejo, so se danes na vladi dotaknili tudi začetka pogajanj s sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju plač v prihodnjem letu. Vlada jim je po ministrovih besedah naložila, da se pogovorijo s sindikati o morebitnem podaljševanju sedaj veljavnih ukrepov ali nadomestnih ukrepih, ki bodo omogočili, da bodo plače tudi v letu 2016 finančno vzdržne. Kot je napovedal minister, so pogajanja s sindikati predvidena za prihodnji teden v torek. Po njegovih besedah se bodo skušali ločeno pogovarjati o bolj dolgoročnih spremembah plačnega sistema do leta 2020 in o ukrepih za leto 2016. Sam gleda na leto 2016 kot na neke vrste prehodno obdobje do izboljšanja sistema, je pojasnil.

Ob tem je zatrdil, da se bodo plače javnih uslužbencev v naslednjem letu na vsak način povečale zaradi sprostitve napredovanj, ki se bodo uveljavila, kot je bilo dogovorjeno. "Vedeti pa moramo, da so samo napredovanja, ki so po vseh teh letih zadrževanja zelo obsežna, dejansko vredna približno 180 milijonov evrov," je pojasnil minister. Po njegovih besedah je to zelo velik strošek za maso plač, a je dobra stran to, da v naslednjem letu ne bomo obremenjeni z izplačilom dela odprave plačnih nesorazmerij.

Zagotovil je še, da vsi od uveljavljenih varčevalnih ukrepov ne bodo podaljšani in da se bo zavzemal za to, da se bi se plače javnih uslužbencev čim bolj sprostile, vendar v odvisnosti od rezultatov dela. "Če bomo s socialnimi partnerji uspeli dogovoriti tudi način, da se kontrolira masa plač, in če bo znotraj organa možno urediti organizacijo dela tako, da bo možno iz te mase plač, ki je na voljo, bolje nagraditi delavce, potem bo lahko to sproščanje večje. Če pa znotraj posameznega organa ne bodo našli ukrepov, kako bi bolje organizirali svoje delo, pa se bojim, da bo za razdeliti ostalo manj plače, če bo preveč delavcev," je dejal.

STA