Vlada bi za sedaj namenila samo 1,1 milijona evrov za EP v košarki
Vlada je na današnji redni seji med drugim razpravljala o plačilu 6,5 milijona evrov za organizacijo košarkarskega evropskega prvenstva (EP) leta 2013 v Sloveniji, ponovila pa je odločitev, ki jo je sprejela že 24. avgusta, in je pripravljena za EP odšteti 1,160.200 milijona evrov.
LJUBLJANA> Vlada tudi pričakuje, da bo Košarkarska zveza Slovenije (KZS) v pogajanjih dosegla znižanje zahtevane kotizacije Mednarodne košarkarske zveze (Fiba) v višini 6,5 milijona evrov. Fiba naj bi o prireditelju EP - Slovenija je po odstopu Italije edina kandidatka - odločala 5. decembra v Münchnu.
Kotizacija je previsoka
Premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da je sedanja višina kotizacije preprosto previsoka. “Če se bo KZS z dodatnimi sponzorji in s Fibo dogovorila za ugodnejše pogoje plačila kotizacije in zmanjšala proračun, bi lahko vlada pozneje odločala še enkrat in namenila dodatna sredstva,” je napovedal Pahor. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je povedal, da so se vsi ministri, ki imajo na voljo sredstva za promocijo ali gradnjo objektov, pripravljeni zagotoviti dodaten denar, če bo KZS pripravila ustrezne vloge. “Potrebno pa se je zavedati, da organizator EP ni ne vlada ne Slovenija, ampak KZS. Vlada podpira organizacijo EP, toda odgovornosti ne more sprejemati,” je opozoril Lukšič.
Pahor se je pripravljen pogovarjati s FIBO
Pahor je tudi opozoril. “Slovenija je edini kandidat. Potrebno se je vprašati, zakaj. Fiba, s katero sem se pripravljen tudi sam pogovoriti, je razumela namig po mojih izjavah, da je bila prvotno predvidena kotizacija za Slovenijo previsok strošek in je že znižala pristojbino. Toda tudi sedanja višina je previsoka ... Slovenija športne dvorane potrebuje ne glede na organizacijo košarkarskega EP. Prav tako potrebujemo promocijo Slovenije. Pristojna ministrstva, ki imajo sredstva za omenjene namene, lahko del tega denarja namenijo tudi za organizacijo košarkarskega EP, če bo vse skupaj KZS ustrezno predstavila, pripravila dober program in ustrezen proračun ter kandidirala za sredstva,” je nanizal Pahor.
EP ima največji promocijski potencial
EP v košarki ne bi bil edini velik organizacijski zalogaj za Slovenijo v letu 2013. “Leta 2013 bomo gostili tako zimsko univerzijado v Mariboru kot evropsko prestolnico kulture. Patrije, ladjo Triglav, univerzijado, prestolnico kulture, vse to so odločitve prejšnjih vlad in mi te odločitve spoštujemo. Toda sam v času krize nobeni vladi, ki se bo sestavila za nami, ne želim nalagati dodatnih obveznosti. EP v košarki ne moremo primerjati z univerzijado, EP je stokrat bolj odmevno in je tudi eden redkih dogodkov, ki ga lahko pripravimo in lahko dosega dobre promocijske in gospodarske učinke,” je menil Pahor.
Predvideni stroški 14 milijonov evrov
Lukšič je že v sredo pojasnil, da so imeli Poljaki pri organizaciji košarkarskega EP leta 2009 devet milijonov evrov stroškov in deset milijonov prihodkov. V našem primeru bi predvideni stroški znašali 14 milijonov evrov, dobička pa najbrž ne bi imeli, meni Lukšič. Dejal je, da je na evropskem prvenstvu na Poljskem sodelovalo 16 ekip, leta 2013 pa bi v Sloveniji sodelovalo 24 ekip, kar bi še bistveno povečalo stroške organizatorjev, ne pa tudi prihodkov.
“Danes smo KZS ponudili roko v želji, da pomagamo zvezi pri organizaciji EP. Zavedati se moramo, da sredstev iz proračuna ne morejo dobiti naenkrat, jih pa je možno dobiti iz različnih postavk v naslednjih treh letih. Organizator se mora s pristojnimi ministrstvi dogovoriti, da bodo šla sredstva tudi za EP. KZS je skušala pridobiti celotna sredstva od vlade, kot da je vlada tista, ki odloča, če prvenstvo v Sloveniji bo. KZS mora dobiti še nekaj garancij in opraviti še nekaj dodatnega dela. Najmanj deset dni časa je še in prepričan sem, da bo lahko kandidatura uspešna,” je dodal Lukšič.
STA