Vlada gre zmedeno nad zmedo
Ustavni sodniki so včeraj na javni obravnavi prisluhnili vsem vlagateljem zahtev za ustavno presojo nepremičninskega davka. Svoje je v zagovor novi davščini povedala tudi vlada. Medtem ko so nekaj ulic stran ministri popravljali nepremičninski zakon, so vladni predstavniki ustavne sodnike prepričevali, da je s tem zakonom vse v redu.
LJUBLJANA > “Vlada je v pisnih odgovorih in tudi danes na ustni obravnavi zatrjevala, da je zakon v skladu z ustavo, vendar pa informativni izračuni kažejo, da ima zakon kljub vsemu nekatere pomanjkljivosti. Pomanjkljivost zakona še ne pomeni nujno tudi njegovo neustavnost,” nam je po nastopu pred ustavnimi sodniki pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.
Kakšno je torej stališče vlade?
Ustavni sodniki so včeraj na javno obravnavo hkrati povabili vse vlagatelje zahtev za ustavno presojo.
Spremembe, ki jih je včeraj sprejemala vlada, so se nanašale na presojo izvedljivosti zakona v praksi in ne na njegovo ustavnost, je zatrjevala Vraničarjeva. Zaradi lažje izvedljivosti se je vlada namenila zakon spremeniti še pred prvo odmero davka.
V postopku spreminjanja je tudi že zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, kar naj bi omogočilo pritožbo na ocenjeno vrednost nepremičnine, če se ta od dejanske tržne vrednosti razlikuje za več kot 40 odstotkov, je ustavne sodnike seznanil predsednik DZ Janko Veber.
Takšna drža vlade, ki zakon hkrati zagovarja pred ustavnim sodiščem in spreminja na vladni seji, pa se zdi sporna ustavnemu pravniku dr. Eriku Kerševanu, ki je pri pripravi zahteve za ustavno presojo pomagal Skupnosti občin Slovenije. “Ni jasno, kakšno je stališče vlade in državnega zbora v zvezi z zakonom. Je pravičen ta zakon, ki je zdaj, ali bo pravičen šele naslednji, ki bo dopolnjen? Bomo izvajali takšen zakon, kot zdaj velja, ali tistega, ki bo začel veljati dan preden bo davek odmerjen? To je situacija, ki je v nasprotju z načelom pravne države,” pred poglabljanjem zmede med ljudmi svari Kerševan.
Pritožba ne bo brezpogojna
Ustavni sodniki so včeraj na javno obravnavo hkrati povabili vse vlagatelje zahtev za ustavno presojo. Poleg poslancev SDS so zahtevo za oceno ustavnosti vložili še Občina Rogašovci, Združenje občin Slovenije, Mestna občina Koper, Skupnost občin Slovenije in državni svet.
Tako rekoč vsi vlagatelji ustavnih presoj v svojih zahtevah opozarjajo na razlikovanje davčnih stopenj glede na rezidenčnost in nemožnost lastnikov, da bi se pritožili na vrednost nepremičnine. V poslanski skupini SDS, kjer so ustavno presojo vložili prvi, opozarjajo, da tudi popravki, ki so že v proceduri DZ, niso zadostni. “Vlada hoče zagotoviti možnost pritožbe v noveli zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, a omejuje, da bi se lastniki lahko pritožili v vseh primerih in brezpogojno,” je poslanec SDS Andrej Šircelj opozoril na to, da bodo možnost pritožbe lastniki imeli le, če bo vrednost njihove nepremičnine za 40 odstotkov odstopala od posplošene tržne vrednosti.
Občine v svojih zahtevah za ustavno presojo izpostavljajo predvsem poseg države v njihovo avtonomijo. Z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča so občine same regulirale razvojno in demografsko politiko na svojem območju, zdaj pa si je z določanjem davka to pristojnost vzela država. Občine moti tudi to, da so davčne zavezanke za plačilo davka za svoje nepremičnine, kajti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča same sebi praviloma niso zaračunavale. “To novo breme bo 40 milijonov evrov,” opozarja predsednik Združenja občin Slovenije in pivški župan Robert Smrdelj. Ta strošek bo za občine visok tudi zaradi visoke davčne stopnje za objekte, ki opravljajo neprofitno dejavnost, kot so šole in vrtci. JANA KREBELJ