Vlada in sindikati javnega sektorja pred predvidenim parafiranjem kolektivnih pogodb dejavnosti

LJUBLJANA > Znotraj stebrnih pogajanj so potekala usklajevanja o uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede in s tem torej tudi o konkretnih dvigih plač, ki jih bodo v prihodnjih letih deležni zaposleni na teh delovnih mestih. Zato ne preseneča, da so prav ta pogajanja na koncu tista, ki so odločilnega pomena za uspeh celotnega projekta prenove plačnega sistema.

Temelje za prenovo sistema postavlja zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je DZ že sprejel. Sindikati in vlada pa so nato parafirali tudi kolektivno pogodbo za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej. Naslednji korak je parafiranje kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, kar naj bi sledilo danes.

Čas za parafiranje kolektivnih pogodb do srede do 15. ure

Vladna stran je po pozivu Konfederacije sindikatov javnega sektorja k zamiku za danes predvidenega parafiranja kolektivnih pogodb sindikate obvestila, da lahko kolektivne pogodbe in ostale predvidene akte po posameznih stebrih parafirajo do srede do 15. ure. V četrtek bi o podpisu dokumentov predvidoma odločala vlada, sam podpis bi sledil v petek.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so v dopisu vladi in njeni pogajalski skupini danes dopoldne predlagali, da se parafiranje kolektivnih pogodb in dogovorov v okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja, ki je bilo predvideno za danes, prestavi na sredo. Vlada jim je vsaj v enem od plačnih stebrov za pregled dokumentov namenila premalo časa, so navedli. Kot so pojasnili, so bili vabljeni na parafiranje, hkrati pa vseh dokumentov še niso niti videli, zato jih še niso uspeli pregledati.

Brez sindikatov drugega stebra

Potem ko so prejšnji teden potekala še zadnja stebrna pogajanja, je postalo jasno, da vsi sindikati danes k parafiranju dokumentov ne bodo pristopili. Odločitev, da tega ne bodo storili, so prejšnji teden sporočili sindikati drugega stebra, ki zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce. Vladna stran vse sindikate poziva, naj to storijo in v nadaljevanju pristopijo tudi k podpisu, pri čemer izpostavlja, da bo s tem omogočeno bistveno izboljšanje plačnega položaja zaposlenih, ki jih prav ti sindikati zastopajo.

Kolektivne pogodbe naj bi podpisali v petek, potem ko se bodo do njih opredelili še organi sindikatov. So pa v dosedanjih pogajanjih predvideli tudi varovalke. Dogovor je namreč, da bo vlada, če do 15. novembra kolektivne pogodbe ne bodo sklenjene, najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

Sindikati drugega stebra pričakujejo, da vlada ponovno preuči predloge

Sindikati, ki sodelujejo na pogajanjih v okviru plačnega stebra za javne uslužbence v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev, so v skupni izjavi pojasnili, da pred pogajanji besedila kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti niso prejeli ne v elektronski ne v fizični obliki.

Takšno ravnanje vladne strani so označili kot nepošteno, nestrokovno, nespoštljivo in skrajno ponižujoče. Od vladne strani pričakujejo, da ponovno preuči predloge sindikalne strani. V nadaljevanju pa pričakujejo tudi pogajanja za normativni del, kot ga imajo kolektivne pogodbe v drugih dejavnostih.

Vladna stran obžaluje odločitev sindikatov drugega stebra

Na ministrstvu za javno upravo odgovarjajo, da je sindikalna stran predlog omenjene kolektivne pogodbe prejela večkrat, 9. in 23. septembra ter potem še 8. oktobra. Slednja pa se je v primerjavi z zadnjim predlogom razlikovala zgolj v delu, ki se nanaša na uvedbo novih delovnih mest ekspertov in specialistov, medtem ko se uvrstitve v plačne razrede niso spreminjale.

Pri tem pojasnjujejo, da je bil dogovor, da se delovna mesta ekspertov in specialistov pogajajo po plačnih stebrih, dosežen na krovnih pogajanjih dan pred stebrnimi pogajanji zvečer. Na omenjenih krovnih pogajanjih, na katerih sodelujejo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, pa da so bila ta delovna mesta z uvrstitvami v plačne razrede in pogoji za njihovo zasedbo tudi predstavljeni.

Vladna stran je tako, kot so zapisali, želela predstaviti še te zadnje spremembe, ki bi jih bilo treba vključiti v kolektivno pogodbo. Ker so sindikati zapustili pogajanja, pa kolektivna pogodba ni bila obravnavana.

Ključni razlog, da so sindikati zapustili pogajanja, po oceni vlade "ni vezan na obravnavo kolektivne pogodbe, temveč na dejstvo, da vladna stran ne more pristati na linearno poviševanje plač za vse zaposlene za štiri oz. pet plačnih razredov, kot predlaga sindikalna stran".

Pri tem na vladni strani pojasnjujejo, da so jasno predstavili razloge, zakaj takšnega predloga ne morejo sprejeti. Ob tem opozarjajo, da se na podlagi predloga vladne strani plače vsem zaposlenim v okviru drugega plačnega stebra bistveno povišujejo, nekaterim tudi do 40 odstotkov.

Dodajajo tudi, da pogajanja o normativnem delu kolektivne pogodbe za državno upravo že potekajo, a je bila intenzivnost pogajanj v dogovoru s sindikati začasno zmanjšana zaradi pogajanj o prenovi plačnega sistema.

Nenazadnje pa je po njihovih navedbah tudi v krovnem dogovoru o prenovi plačnega sistema, ki ga podpisujejo vsi sindikati javnega sektorja, jasno določeno, da naj bi se pogajanja o normativnem delu kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti zaključila do 30. marca 2025.

Kot še izpostavljajo na vladni strani, zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je bil v DZ sprejet, "prinaša številne novosti za izboljšanje plačnega položaja zaposlenih, zmanjševanja administrativnih bremen ter učinkovitejšega upravljanja delodajalcev s človeškimi viri".

Nenazadnje pa se po njihovih navedbah za "reformo plačnega sistema, ki naj bi se začela uporabljati 1. januarja 2025 in za izboljšanje plačnega položaja javnih uslužbencev namenja 1,4 milijarde evrov, pri čemer je posebna pozornost namenjena tudi najslabše plačanim javnim uslužbencem".