Vlada potrjena, rane ostajajo globoke

S prisego ministrske ekipe se je v državnem zboru uradno začelo novo politično poglavje. Poslanci so včeraj s 49 glasovi za in 30 proti potrdili 16. vlado Republike Slovenije, ki jo sestavljajo SDS, Demokrati ter skupna poslanska skupina NSi, SLS in Fokus. Vlado sta podprla tudi poslanca narodnih skupnosti ter poslanci Resni.ce.

Čeprav je bilo glasovanje na prvi pogled formalnost, saj je Janez Janša pred dnevi za izvolitev na premierski položaj prejel 51 glasov podpore, je rezultat vendarle prinesel manjše presenečenje. Ministrska ekipa je prejela dva glasova manj, kot jih je Janša dobil na tajnem glasovanju. Iz glasovalne tabele je bilo razvidno, da svojega glasu ni oddal poslanec SLS Srečko Ocvirk, član koalicijske poslanske skupine NSi, SLS in Fokus. Ker SLS v kadrovskem razrezu nove vlade ni dobila nobenega ministrskega položaja, so se hitro pojavila ugibanja o morebitnem nezadovoljstvu v koalicijskih vrstah. Iz NSi so kasneje pojasnili, da Ocvirk ni mogel glasovati zaradi nedelovanja glasovalne naprave. “Žal je to opazil šele po glasovanju in tako ni zahteval ponovnega glasovanja,” so sporočili.

Kdo iz opozicijskih vrst je pred dnevi glasoval za Janeza Janšo, ostaja neznanka.

Na Gregorčičevi jih bo sedelo 15

Vladna ekipa bo štela 15 ministric in ministrov. Iz kvote SDS prihajajo finančni minister Andrej Šircelj, minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz, zunanji minister Tone Kajzer, minister za izobraževanje Borut Rončević, ministrica za okolje Polona Rifelj, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc ter ministrica brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko.

Iz vrst NSi, SLS in Fokus bodo ministrske funkcije opravljali Jernej Vrtovec na infrastrukturnem in energetskem resorju, Janez Cigler Kralj na kmetijskem, Valentin Hajdinjak na obrambnem, Monika Kirbiš Rojs na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter Mateja Ribič na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve. Demokratom so pripadli gospodarski resor pod vodstvom Anžeta Logarja, zdravstveni resor, ki ga bo vodil Tadej Ostrc, ter pravosodje pod vodstvom Mihaela Zupančiča.

Ping pong diplomacija tudi v DZ

Osrednji del razprave se ni vrtel toliko okoli posameznih ministrskih kandidatov kot okoli diametralno nasprotnih ocen stanja v državi. Janša je v uvodnem nagovoru opozoril na skoraj 900 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja v prvih petih mesecih leta, rast števila zaposlenih v javnem sektorju in, kot je dejal, razbohoteno birokracijo. Med ključne probleme države je uvrstil centralizacijo, neučinkovito organizacijo izvršilne oblasti in korupcijo.

“Mislim, da doslej še noben predlog vlade ni vseboval imen s tako bogatimi izkušnjami z delom v izvršilni oblasti,” je ocenil novi predsednik vlade in poudaril, da kandidati prihajajo iz različnih delov države, zato naj bi bila to vlada “za celotno Slovenijo in za vse generacije”. Ob tem je opoziciji ponovno ponudil sodelovanje v okviru partnerstva za uspešno Slovenijo, ki naj bi ji omogočilo vključevanje že v pripravo sistemskih zakonov.

Nova koalicija po njegovih besedah želi “sistematičen in dolgočasen mandat”, v katerem bo mogoče načrtovati razvoj države brez nenehnih političnih kriz. Obenem je bil oster do odhajajoče oblasti in dejal, da bo po prisegi nove vlade čas, ko se bo o prihodnosti države odločalo v izvoljenih institucijah, ne pa na ulici.

Povsem drugačno sliko je predstavil premier v odhodu Robert Golob. Kot največji dosežek svoje vlade je izpostavil vrnitev “normalnosti, stabilnosti in miru”, pri čemer je poudarjal socialno varnost, neodvisnost institucij in spoštovanje mednarodnega prava. Janšo je pozval, naj ne posega v enotni plačni sistem javnega sektorja brez socialnega dialoga.

Janša mu je odgovoril, da si pojem normalnosti razlagata bistveno drugače. Zagotovil je, da nova oblast ne bo izvajala političnih čistk, bo pa po lastnih besedah odpravila slabe ukrepe prejšnje vlade.

Čalušić koalicijsko pogodbo ocenila kot skromno, Ziza pričakuje nadaljevanje sodelovanja

Koalicijske stranke so ministrsko ekipo opisovale kot izkušeno in operativno. V SDS so poudarjali, da gre za eno najbolj usposobljenih ekip doslej, v NSi, SLS in Fokus pa, da uspeh vlade ne sme biti strankarsko vprašanje, temveč skupni interes države. Demokrati so glasovanje označili kot odločitev o tem, ali bo Slovenija v zahtevnem času dobila stabilno in odgovorno izvršilno oblast.

Precej bolj kritični so bili v opoziciji. Dosedanja ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić iz Gibanja Svoboda je ocenila, da je koalicijska pogodba na področju kmetijstva “izredno skromna”, novopečeni minister Janez Cigler Kralj pa je po njenem mnenju na predstavitvi pokazal premalo poznavanja ključnih izzivov. Kritična je bila tudi do predstavitev ministrskih kandidatov nasploh. “To so bili prosti spisi, napisani iz ene pisarne. Tako bo vodena tudi večina ministrstev,” je dejala.

Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je opozorila, da so bili številni odgovori ministrskih kandidatov “presplošni in brez konkretnih opredelitev in pojasnil”. Posebej kritična je bila do združitve resorjev za gospodarstvo in delo ter se vprašala, ali je bilo pri sestavljanju ministrske ekipe odločilno strokovno znanje ali politična pripadnost. “Poraja se nam tudi pomislek, ali je bilo imenovanje kandidatk in kandidatov vezano zgolj na strokovnost ali morda predvsem na politično lojalnost,” je dejala. V SD so ob tem izrazili zaskrbljenost zaradi napovedanih posegov v javne sisteme, socialni dialog in medijsko svobodo.

Podporo ministrski listi sta medtem napovedala poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Poslanec Felice Ziza se je odhajajoči vladi zahvalil za “izredno dobro sodelovanje” in poudaril, da je bilo v zadnjem mandatu uresničenih skoraj 90 odstotkov projektov iz sporazuma med vlado in narodnima skupnostima. Od nove vlade pričakuje nadaljevanje sodelovanja, več pozornosti področjem infrastrukture, zdravstva in šolstva ter ureditev financiranja programov narodnih skupnosti. •