Vlada nad dobičke zavarovalnic, kritike o “cenenem piaru”

SLOVENIJA > Zavezanci za plačilo prispevka bi bili vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi prispevek plačevali z upoštevanjem uveljavljenega postopka pobiranja prispevkov. Plačnik za zaposlene bi tako bili delodajalci, za upokojence pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prejemnik sredstev pa bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ne več tri zasebne zavarovalnice.

Višina prispevka 35 evrov

Višina obveznega zdravstvenega prispevka bi bila enaka za vse zavarovance, znašala bi 35 evrov mesečno, z možnostjo valorizacije enkrat letno, pri čemer se upošteva rast povprečne bruto plače v Sloveniji.

Delodajalci: ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne sme iti v breme gospodarstva

Delodajalci ostro nasprotujejo kakršnemukoli povečevanju obremenitve delodajalcev, so novico o vložitvi novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, pospremila delodajalska združenja. Za zdaj sicer bistvenih vsebinskih sprememb niso zaznala, so pa previdna, ker s predlogom še niso podrobno seznanjena.

Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je dejal, da se za 95 odstotkov državljanov, ki danes plačuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ne bo spremenilo nič, razen da bodo na leto privarčevali 120 evrov. Toliko več bi zavarovanci namreč morali plačevati, če ne bi ukrepali in bi se podražitve premij uveljavile.

Golob je poudaril, da želijo s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS preprečiti podražitve dopolnilnega zavarovanja in zasebne dobičke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Koalicija in vlada sta pri tem enotni, je dodal. Zakon je po oceni premierja in prvaka Gibanja Svoboda korak v pravo smer pri izpolnjevanju koalicijskih zavez in krepitvi javnega zdravstvenega sistema. Z njim kažejo odločnost, da zaščitijo ljudi in da nameravajo krepiti javni zdravstveni sistem, je izpostavil Golob.

Černač: Koalicija zganja ceneni piar

V opoziciji so do predlaganih sprememb kritični. Poslanec SDS Zvonko Černač je dejal, da je koalicija nedavno ugotavljala, da dopolnilno zavarovanje ni največji problem na področju zdravstva, ampak da je bistveno večji problem ZZZS. Vladna koalicija s predlogom ukinitve dopolnilnega zavarovanja po njegovih besedah “zganja ceneni piar”. “Zmedeni ukrepi, nejasne prioritete in napovedi številnih reform, od katerih nobena ne gre v pravo smer,” je dejal Černač. Od te piarovske poteze ljudje po njegovem prepričanju ne bodo imeli nobene koristi, vladajoči pa da so si hoteli kupiti mir na področju, kjer se je napovedovala podražitev. Vložitev zakona, s katerim bi preprečili dvig premij za dopolnilno zavarovanje, so včeraj napovedovali v Inštitutu 1. oktober, ki ga vodi nekdanji poslanec SDS in bivši tržiški župan Pavel Rupar, a jih je Svoboda prehitela. Poslanka NSi Iva Dimic je predlog komentirala z besedami, da se dopolnilno zavarovanje prelaga iz levega v desni žep. “Prej smo to plačevali prek položnic, zdaj bodo to prenesli kot del, ki ga bodo avtomatsko odvedli od plače. Dvomim, da bo taka rešitev pripomogla k bolj dostopnemu javnemu zdravstvu.”

Spremembe, ki jih predlagajo v največji vladni stranki, podpirajo tudi v SD in Levici. Poslanka in podpredsednica SD Meira Hot je dejala, da smo bili priče zavržnemu dejanju zavarovalnice Generali, ki da se je čez noč odločila, da bo s prvim majem zvišala premijo za dopolnilno zavarovanje za 30 odstotkov oziroma dobrih deset evrov. Za podoben korak bi se po pričakovanjih lahko odločili tudi zavarovalnici Vzajemna in Triglav. “Tri koalicijske stranke stojimo za tem, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje v prvi fazi umaknemo iz rok zdravstvenih zavarovalnic,” je dejal koordinator Levice Luka Mesec.

Vlada napoveduje zamrznitev cen premij dopolnilnega zavarovanja

Po besedah zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana gre za “prelomno točko reforme zdravstvenega sistema”. Zatrdil je, da sta z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem usklajena in da se ni bati, da sredstev, ki bi jih zmanjkalo, ne bi našli v proračunu.

Boštjančič je dodal, da za ukrepom stoji celotna vlada in da z Bešičem Loredanom nimata različnih pogledov na novelo zakona. “Absolutno sva z ministrom za zdravje stoodstotno usklajena pri vrsti ukrepov, ki jih bomo sprejeli v okviru reformiranja zdravstva,” je povedal Boštjančič in dodal, da bo pri tej reformi ključni del financiranje. Novela se bo po besedah poslanke Svobode Tamare Kozlovič začela uporabljati s prvim septembrom 2023, do takrat pa želi vlada zamrzniti cene premije dopolnilnega zavarovanja. Po Golobovih besedah bo vlada v prihodnjih dneh to storila s sprejetjem uredbe o zamrznitvi cen.

Pri določitvi višine zdravstvenega prispevka so izhajali iz trenutne višine dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvena reforma bo naslovila tudi druge ukrepe, s katerimi bodo privarčevali denar v zdravstvenem sistemu, kot je na primer absentizem, je dejala Kozlovič.

Predlog zakona predvideva tudi zavarovanje finančnih tveganj, ki bi lahko nastala zaradi načina ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka. V državnem proračunu bi tako zagotovili denar za pokrivanje primanjkljaja prihodkov nad odhodki oziroma obveznostmi ZZZS. “Prevzemamo odgovornost tudi za zagotavljanje vira financiranja in hkrati za to, da zasebnih dobičkov iz tega naslova več ne more biti,” je poudaril Golob.

S predlaganimi spremembami bi odpravili bistven očitek trenutnega sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, to so stroški treh zavarovalnic, povezani z izvajanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v višini okrog 50 milijonov evrov, in bi ta denar lahko uporabili za plačilo zdravstvenih storitev, piše v predlogu novele.

Cilj ohranitev visokega deleža zavarovancev

Predlog novele zasleduje cilj ohranitve (vsaj) obstoječega števila zavarovancev, ki bi lahko sicer, zaradi trenutno napovedanih podražitev, množično odpovedovali dopolnilna zavarovanja, s tem pa sebe in svoje bližnje spravili v zdravstveno ali socialno stisko, so še navedli predlagatelji. Kot so dodali, želijo preprečiti neupravičen dvig premije in s tem ohraniti visok delež oseb vključenih v zdravstveno zavarovanje, ki bo krilo vse stroške zdravljenja, zdravil, medicinskih pripomočkov ... Cilj predloga zakona je zagotoviti prebivalkam in prebivalcem Slovenije ustrezno zdravstveno varstvo, ki ne more in ne sme biti pogojeno z ekonomskim položajem posameznika, so še navedli.

Razlog za hitenje tudi sestavljanje opozicijskega predloga

Po poročanju spletnega portala N1 je idejo, da naj bi poslanci Gibanja Svoboda v parlamentarni postopek nemudoma vložili predlog, s katerim bi ukinili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, premier Robert Golob predstavil na torkovi seji poslanske skupine Svoboda. Razlog za hitro samostojno akcijo ožjega kroga predsednika vlade in Gibanja Svoboda naj bi bil dvig premije za 30 odstotkov, ki ga je prejšnji teden napovedala zavarovalnica Generali, kar je močno razburilo del javnosti. Drugi razlog za hitenje pa naj bi bil strah Gibanja Svoboda, da bi ga lahko z vložitvijo svojega predloga prehitela opozicijska stranka SDS, kar bi ustavilo obravnavo koalicijskega predloga.

Iz ZZZS so sporočili, da še ne morejo podati mnenja, ker predlog zakona še ni javno objavljen in še ni znana časovnica za njegovo obravnavo. “Praviloma pa mnenja k takšnim zakonom sprejema upravni odbor ZZZS in skupščina ZZZS,” so dodali.

V Slovenskem zavarovalnem združenju ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izrecno ne nasprotujejo. Opozarjajo pa, da to ni zdravstvena reforma, niti korak, ki rešuje dolgoročno vzdržnost javnega zdravstvenega sistema in dostopnost do zdravstvenih storitev. Gre za politično odločitev, so izpostavili.