Vlada naj vsaj jasno pove, kaj bo naredila
Za začetek bi morala vlada povedati, kakšni so njeni načrti na kratek rok. Brez tega je težko načrtovati poslovanje in zaposlovanje, čeprav zgolj s takšnimi ukrepi, ki pritiskajo na gospodarstvo, tudi ne gre več. Tako so včeraj med pripravo predlogov, ki jih od njih pričakuje premierka, poudarjali na Gospodarski zbornici Slovenije.
LJUBLJANA > Gospodarstveniki so pilili seznam zahtev, ki jih bodo 10. avgusta poslali predsednici vlade. Na seznamu ne bo nič takega, na kar ne bi opozarjali že leta. “Gospodarstvo je v zadnjih letih izgubilo 90.000 delovnih mest, vlada pa ga kljub temu dodatno obremenjuje,” je na eno izhodiščnih težav opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.
V izhodišče svojih zahtev so postavili sanacijo bank, odpravo kreditnega krča, racionalizacijo in temeljito reformo javnega sektorja ter nadaljevanje strukturnih reform.
Zgolj nadaljnje obremenjevanje gospodarstva in državljanov z davki ne pelje v pravo smer, so včeraj poudarjali udeleženci razprave, namenjene pripravi odgovora premierki Alenki Bratušek. “Zahtevati moramo, da se čim prej seznanimo s tem, kaj nameravajo v enem ali dveh letih,” je poudarila podjetnica in visokošolska učiteljica Cvetka Tinauer, kritična tudi do dela javne uprave, ki je po njenem ne prevzema odgovornosti za svoje napake. Štefan Kuzma iz izvoznega podjetja Eurel od države pričakuje spodbujanje razvoja, kajti “v tujini ni mogoče prodajati zastarelih izdelkov”.
V turizmu so prepričani, da Slovenija ima dobre zmogljivosti, ki jih je treba le zapolniti, zato država lahko na tem področju že z malimi vložki ustvari novih 10.000 delovnih mest. Zdravko Počivavšek (Terme Olimia) zato v imenu turistične branže zahteva povečanje sredstev za promocijo, poboljšanje dostopnosti Slovenije skozi infrastrukturo in večjo zavzetost diplomacije tudi za promocijo Slovenije. Slišati je bilo tudi opozorila, da bi bilo pri nas treba uveljaviti več odgovornosti, vrednot in pravne države. Nekdanji prvi mož Banke Koper Vojko Čok je zahtevo po odgovornosti utemeljeval na primeru sanacije bančnega sistema. Slaba banka nas ne bo rešila, če imamo namen nadaljevati s slabim kreditiranjem, je poudaril in dodal: “Če ne bomo imeli projektov in investitorjev, nam tudi slaba banka ne bo omogočila izhoda iz krize.”
JANA KREBELJ