Vlada ne podpira predloga za začetek postopka za spremembo 80. člena ustave glede volitev v državni zbor

Slovenija
, posodobljeno: 27. 07. 2026, 12:31

Ustavna določitev relativnega preferenčnega glasu pri volitvah v DZ bi po mnenju vlade bistveno zožila manevrski prostor zakonodajalca o izbiri načina glasovanja. Meni tudi, da bi predlagana ureditev narekovala spremembe volilne zakonodaje, zato opozicijskega predloga za začetek postopka za spremembo 80. člena ustave ne podpira.

Ljubljana, vlada.Novinarska konferenca po redni tedenski seji vlade.

Vlada ne podpira predloga za začetek postopka za spremembo 80. člena ustave glede volitev v državni zbor

Foto: Sta

LJUBLJANA • Vlada je pred dnevi na dopisni seji sprejela mnenje o predlogu za začetek postopka za spremembo 80. člena ustave, ki opredeljuje sestavo in volitve v DZ. Po predlogu, ki ga je junija v DZ vložila skupina opozicijskih poslank in poslancev Svobode, SD ter Levice, bi volitve poslancev v DZ izvedli v 18 volilnih enotah, v katerih bi volili po pet poslancev, uvedli pa bi tudi relativni preferenčni glas.

Vlada predloga za začetek postopka za spremembo 80. člena ustave ne podpira, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo. Po mnenju vlade je izrecna določitev relativnega neobveznega preferenčnega glasu v ustavi vprašljiva, saj veljavna ustava zakonodajalcu v okviru proporcionalnega volilnega sistema omogoča prosto izbiro načina glasovanja o kandidatih, vključno z različnimi oblikami preferenčnega glasu. "S predlagano ureditvijo bi se manevrski prostor zakonodajalca o izbiri načina glasovanja bistveno zožil," so opozorili.

Vlada v mnenju tudi poudarja, da se v zvezi s predlagano prehodno ureditvijo zastavlja vprašanje, ali ta res celovito ureja vsa vprašanja, potrebna za nemoteno in pravočasno izvedbo volitev po novem volilnem sistemu. Meni, da bi bilo pred izvedbo volitev po predlagani ureditvi v prvi vrsti treba na novo določiti meje volilnih enot in volilnih okrajev, to pa predstavlja zahtevno strokovno, organizacijsko in politično občutljivo nalogo, ki zahteva ustrezen čas za pripravo in uskladitev.

"Osnutek ustavnega zakona se ne opredeljuje do veljavne ureditve, ki ureja obstoječih osem volilnih enot ter volilne okraje znotraj njih. Vlada meni, da volitev po predlagani ustavni ureditvi ne bi bilo mogoče izvesti, če hkrati ne bi bila ustrezno spremenjena zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor in zakon o volitvah v državni zbor," so zapisali.

Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska večina DZ oziroma 60 glasov poslancev, predlog sprememb pa mora na poti do končne potrditve in uveljavitve uspešno prestati več korakov v parlamentarnem postopku. Stranke predlagateljice imajo v DZ skupaj 40 glasov.

V SDS so proti preferenčnemu glasu, v Resnici načeloma za, po mnenju NSi pa je za spremembo volilne zakonodaje še čas.

V opozicijskem trojčku so ob vložitvi predloga spomnili, da je bil v zelo podobni obliki predlog vložen že v minulem mandatu in gre za predlog, ki ga je takrat predstavila NSi. Uvedba preferenčnega glasu je dobila tudi močno podporo na posvetovalnem referendumu junija 2024.