Vlada o varčevanju, a sprejeli so rekordno visoka proračuna
Državni zbor je konec tedna potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti. Poraba se bo prihodnje leto povzpela na rekordnih skoraj 19,4 milijarde evrov in na podobni ravni ostala tudi leta 2028. Vlada ob ugodnih gospodarskih napovedih računa na rast prihodkov, proračunski primanjkljaj se bo z 2,9 odstotka BDP v letu 2027 leto pozneje znižal na dva odstotka BDP.
Janez Janša in Andrej Šircelj
Foto: Vlada RsProračun za leto 2027 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa je DZ potrdil nekaj sprememb. Prihodkov naj bi se v proračun steklo 17 milijard evrov, kar je 6,7 odstotka več, kot je v njem zapisano zdaj. Odhodki naj bi se medtem povečali za 6,9 odstotka na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov, primanjkljaj bo tako znašal 2,3 milijarde evrov. Za leto 2028 pa je načrtovana rast prihodkov na 17,7 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki povečali le malenkost na 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako znižal na 1,7 milijarde evrov.
Šircelj optimist, opozicija o nerealnem proračunu
Finančni minister Andrej Šircelj je v sredo povedal, da je slovensko gospodarstvo v dobrem položaju. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji v letu 2027 napoveduje 2,5-odstotno gospodarsko rast, v letu 2028 pa 2,3-odstotno. To je po njegovih besedah solidna rast, a ne takšna, da bi dopuščala lahkotno trošenje. "Nadaljevala se bo investicijska aktivnost države z obnovami po naravnih nesrečah, pospešenim črpanjem evropskih sredstev, financiranjem prometa in prometne infrastrukture ter vlaganji v obrambo in zaščito," je dejal.
Po mnenju poslancev opozicije so vladni proračunski načrti nerealni in jih v takšni obliki ne bo mogoče uresničiti. V razpravi so opozarjali na visoko rast sredstev za obrambo in po drugi strani krčenje sredstev za šolstvo in zdravstvo, pa tudi za družinske prejemke ter socialno pomoč. Dodatno jih skrbi morebitna potrditev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na referendumu 6. decembra, ki bi potrebo po varčevalnih ukrepih po njihovem mnenju še povečala.
"Ne bo manjšanja socialnih pravic"
Šircelj je kot prednostna področja sprejetih proračunov naštel razvoj in blaginjo, gospodarsko rast, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, decentralizacijo in debirokratizacijo ter varnost in obrambo. Zatrdil je, da linearnega zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju ne načrtujejo. Bodo pa rast mase plač obvladovali z odgovornim načrtovanjem prihodnjih zaposlitev, preverjanjem potreb po novih delovnih mestih, prerazporeditvami in večjo produktivnostjo. Zanikal je tudi, da bi vlada načrtovala zmanjševanje socialnih pravic. "Ne gre za krčenje pravic, ampak za urejanje sistema," je dejal in povedal, da nameravajo izboljšati ugotavljanje dohodkov in premoženja, spodbujati vključevanje delovno sposobnih prejemnikov pomoči na trg dela ter okrepiti sodelovanje pristojnih inštitucij. "Poudarjam, da bomo izpolnili vse zakonske obveznosti, vsi upravičenci bodo prejeli pripadajoče prejemke v zakonsko določeni višini in rokih," je zatrdil.
Opozicije to ni prepričalo. "Ni dovolj, če piše v zakonu, treba je zagotoviti denar za to, vendar vi niste zagotovili denarja za zakonske obveznosti," je pred glasovanjem dejala Alenka Bratušek (Svoboda). Dodala je, da tako slabega proračuna v 20 letih še niso imeli.
Letošnjo proračunsko razpravo je pomembno zaznamoval zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bo 6. decembra referendum. V opoziciji so opozarjali, da bo v primeru potrditve v javne finance zvrtal milijardo evrov veliko luknjo, kar po njihovih besedah ne pomeni nič drugega kot nov zakon za uravnoteženje javnih financ (zujf). Od vlade so želeli izvedeti, katere odhodke namerava zmanjševati, a so izvedeli zgolj to, da namerava njegove učinke upoštevati ob pripravi rebalansa kmalu v začetku leta 2027. • sta