Vlada o zakonu za sprejetje zapornikov iz Guantanama

LJUBLJANA> Vlada je danes potrdila besedilo novega zakona o tujcih, ki med drugim na novo ureja vprašanje nacionalnega interesa pri pridobivanju dovoljenja za bivanje, je po seji vlade povedala generalna direktorica direktorata za migracije in integracijo na notranjem ministrstvu Nina Gregori.

Ureditev, kot jo ima večina evropskih držav

Po predlogu novega zakona lahko dovoljenje za začasno prebivanje izdajo tujcu, katerega prebivanje je v interesu države zaradi kulturnih, znanstvenih, gospodarskih ali političnih razlogov. O konkretnih predlogih odloča vlada na predlog zainteresiranega ministrstva. Takšno ureditev pozna večina evropskih držav, tako pri državljanstvih, kot tudi pri dovoljenjih za bivanje, sicer poudarjajo na notranjem ministrstvu.

Na vprašanje, ali novela zakona daje pravno podlago za sprejem zapornikov iz Guantanama, je Gregorijeva pojasnila, da na podlagi predloga zainteresiranega ministrstva oziroma državnega organa vlada s sklepom odloči, ali obstaja nacionalni interes za prihod in pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje takega tujca v Sloveniji.

Dovoljenje za začasno prebivanje do pet let

Kot je pojasnila Gregorijeva, mora predlog zainteresiranega ministrstva izkazovati določen interes, poleg tega morajo biti vladnemu gradivu priložena dokazila, da bo tujec imel dodolj denarja za preživljanje in ustrezno zdravstveno zavarovanje. Na podlagi sklepa vlade notranje ministrstvo izda dovoljenje za začasno prebivanje do pet let.

Tujec s tem pridobi dovoljenje za začasno prebivanje in lahko v Sloveniji zakonito prebiva, je dejala Gregorijeva. Notranje ministrstvo ocenjuje, da bo s tem vzpostavljena pravna podlaga za vstop in prebivanje oseb iz Guantanama v Sloveniji. Za uveljavitev zakona so določeni trije meseci po sprejetju zakona v državnem zboru.

Premier Pahor pa je novinarjem glede sprejetja zapornikov iz Guantanama danes pojasnil, da gre za vprašanje, ki zadeva Slovenijo, identiteto slovenske zunanje in notranje politike ter odnose z zavezniškimi in prijateljskimi državami.

Pahor: gre za humanitarno vprašanje

Vprašanje sprejetja nedolžnih ljudi iz Guantanama, ki so jih surovo mučili, je po Pahorjevem mnenju humanitarno vprašanje. Slovenija je upravičeno obsojala obstoj Guantanama, zato ima moralno pravico, da se izreče, ali je pripravljena pomagati kateremu od posameznikov, ki bi bil z vrnitvijo v katero od držav, iz katere je prišel, verjetno izpostavljen nadaljnjemu mučenju ali grožnji s smrtjo. Pahor je ob tem opozoril, da je do danes enajst držav EU sprejelo enega ali več zapornikov iz Guantanama.

Odločilno bo mnenje poslancev

Če bi se izkazalo, da vlada v slovenski javnosti med večino poslancev negativno mnenje do sprejema zapornika iz Guantanama, vlada pri tem ne bo vztrajala, je še dejal premier in ob tem dodal, da bodo ameriške oblasti razumele, da Slovenija zapornika ne bo sprejela.

Glede poravnave stroškov za bivanje zapornika iz Guantanama v Sloveniji pa je Pahor pojasnil, da se o stroških bolj ali manj dogovorita vlada ZDA in vlade prejemnice. Pahor je ob tem opozoril, da je v pogovorih z ameriškimi diplomati dal večkrat vedeti, da bi v primeru sprejetja zapornika morali z dvostranskim sporazumom urediti poravnavo stroškov zanj.

Dvig ravni pravic migrantov

Danes potrjeno besedilo novega zakona o tujcih sicer prinaša tudi vrsto drugih novosti, ki predstavljajo določene olajšave oziroma dvig ravni pravic migrantov, ki prebivajo v Sloveniji. Zasnova zakona sicer po besedah Gregorijeve ostaja taka, kot jo poznamo že iz obstoječega zakona iz leta 1999. Pri nastanku novega besedila zakona je Slovenija upoštevala tri nove direktive EU na področju zakonite migracije.

Zakon tako prinaša uveljavitev načela “vse na enem mestu”, ki odpravlja administrativne ovire za delavce, ki prihajajo v Slovenijo z namenom zaposlitve, in pridobijo tako imenovano modro karto, ki je enotno dovoljenje za delo in prebivanje v Sloveniji. Po besedah Gregorijeve gre tukaj za pilotni projekt.

Bolj ugodno tudi v primeru prisilne odstranitve

Zakon prinaša tudi več pravic za tujce v postopku prisilne odstranitve - to je posledica prenosa direktive o vračanju. Tujci, ki nezakonito prebivajo na območju Slovenije, bodo imeli možnost, da državo zapustijo prostovoljno, potem ko jim bodo izdali tako imenovano odločbo o prostovoljni vrnitvi. S tem bodo zagotovili ustrezno pravno varstvo, in sicer tako, da bodo v postopku odstranitve izdali odločbo, na katero se bo tujec lahko pritožil.

Varovanje pravic tujcev

Zakon tudi zagotavlja varovanje pravic tujcem, ki so žrtve nezakonitega zaposlovanja, saj omogoča pridobitev dovoljenja za zadrževanje in v kasnejši fazi tudi dovoljenja za prebivanje, če je tujec pripravljen sodelovati s sodnimi organi v sodnem postopku zoper delodajalca.

Novela zakona tudi uvaja olajšan vstop za določene kategorije tujcev (športniki, trenerji, akreditirani novinarji, gospodarstveniki, tujci, ki se želijo izobraževati, družinski člani slovenskega državljana), saj jim omogoča izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje za vstop v državo in urejanje prvega dovoljenja za prebivanje v državi. Predlog zakona o tujcih razširja tudi definicijo družinskih članov tujcev in državljanov EU. STA