Vlada pripravila odgovore na zahteve obrtnikov
Če je volja in pripravljenost za iskanje rešitev, potem ni razlogov za državljansko nepokorščino. Tako so vsaj prepričani na vladi, kjer so na zahteve obrtnikov za izboljšanje njihovega položaja, odgovorili, da delajo na tem, in predstavili svoje ukrepe.
LJUBLJANA> Obrtniki, ki so na vlado naslovili zahteve za izboljšanje svojega položaja - zlasti gre za zahteve po odpravi plačilne nediscipline, preprečevanju sive ekonomije in lažji izterjavi dolgov - so včeraj dobili odgovore vlade.
Roki za plačilo
Plačilno nedisciplino naj bi uredili trije minuli teden sprejeti zakoni, ki so plačilne roke omejili na 60 dni oziroma na največ 120 dni, če se stranki tako dogovorita. Če bodo v vlogi plačnika javni organi (od državnih organov in organov lokalnih skupnosti do javnih zavodov in podjetij v večinski državni lasti) bodo obrtniki na svoje plačilo čakali največ 30 dni.
Država je uzakonila tudi obvezni pobot in črni seznam neplačnikov, če so ti za zavarovanje dolgov izdajali menice. Spremembe so tudi pri uveljavljanju pravice do odbitka vstopnega davka. Za tiste, ki bodo redno plačevali svoje račune ali pa dolg prijavili v večstranski pobot, se ne bo spremenilo nič, tistim, ki bodo kršili pravila, pa se bo povečalo davčno breme, pojasnjuje državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. “Ne pričakujemo bistvenih finančnih učinkov za državni proračun, pričakujemo pa, da bo ta sistem ekonomske prisile silil dolžnike, da zavzamejo aktivno vlogo pri poplačilu njihovega dolga,” pravi.
Za boj s sivo ekonomijo in delom na črno je pripravljen zakon o preprečevanju tega pojava. Zakon, ki bo dokončno sprejet predvidoma na prihodnji seji DZ, stavi predvsem na večji nadzor in višje kazni za kršitelje.
22 neuresničljivih
Obrtniki so zahtevali še ukinitev prisilne poravnave, saj uspejo prek nje izterjati le zanemarljive deleže svojih terjatev. Opozarjali so tudi na nedodelan postopek izvršbe, saj lahko dolžnik postopek ustavi že z izjavo, da upnika ne pozna. V postopku izvršbe vlada obrtnikom ponuja rešitev, po kateri bo lahko sodišče blokiralo dolžnikov račun, četudi se bo ta izmikal. Upnik bo moral le prinesti dokazilo o dolžniškem razmerju, na primer naročilnico ali pogodbo.
V primeru prisilne poravnave pa naj obrtniki nikar ne pričakujejo njene ukinitve. Prisilna poravnava podjetjem omogoča, da se prestrukturirajo, pojasnjuje državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec:“Treba je imeti pred očmi, da stečaj pomeni konec, prisilna poravnava pa nov začetek.” Kompromis, ki ga je predlagalo ministrstvo za pravosodje, je, da bi bilo po novem prisilno poravnavo mogoče skleniti, če bi bilo upnikom ponujeno vsaj 30-odstotno poplačilo njihovih terjatev, ki bi bile poplačane najpozneje v dveh letih.
Obrtniki so vladi predlagali tudi uvedbo sistema “vsak račun šteje”, kar naj bi pomenilo, da bi kupci z zbiranjem računov lahko uveljavljali posebno davčno olajšavo, z zbiranjem računov pa bi tudi preprečevali sivo ekonomijo. Takšna rešitev bi globoko posegla v dohodninski sistem, pravi Vraničarjeva, zaradi tega se bodo o njej še pogovarjali s predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice (OZS). OZS je sicer na vlado naslovila 93 zahtev. Na vladi pravijo, da je takih, ki jih ni mogoče uresničiti, 22. JANA KREBELJ
