Vlada pripravlja teren za izstop države iz Abanke in Banke Celje

LJUBLJANA > Sklep o izstopu države iz lastništva združene banke je pogoj za soglasje Evropske komisije k izvedbi omenjenih ukrepov

Slovenija se je v okviru postopka že izvedene državne pomoči za zdaj 100-odstotno državno Abanko zavezala, da bo po morebitni pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje nadaljevala združevanje Abanke in Banke Celje. Do združitve mora priti najpozneje 1. januarja 2016. V Bruselj je država že poslala tudi načrt prestrukturiranja združene banke.

Najprej ukrepi za Banko Celje

A še pred tem mora izvesti ukrepe za Banko Celje. Uprava banke je vlogo za odobritev državne pomoči oddala konec aprila, potem ko od obstoječih lastnikov oz. zasebnih vlagateljev ni uspela zbrati najmanj 160 milijonov evrov dodatnega kapitala in potem ko je vlada ocenila, da je primerna za ukrepanje po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

Zdaj celjska banka iz skupine NLB čaka na zeleno luč Evropske komisije in potem na nadaljnje korake vlade. Pogajanja z Brusljem potekajo, odločitev pa naj bi po ocenah finančnega ministrstva padla pred koncem leta.

Kot so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, je odločitev Evropske komisije glede odobritve državne pomoči odvisna tudi od sprejema zaveze za prodajo državnega lastniškega deleža v novonastali združeni banki.

V postopku odločanja o dovolitvi državne pomoči Evropska komisija namreč zahteva izstop države iz družbe, ki bo nastala z združitvijo. Ker pa je za upravljanje z državnimi naložbami po zakonu o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) do uveljavitve strategije za upravljanje z državnimi naložbami potrebno soglasje DZ, morajo to namero potrditi poslanci.

Vlada se je danes sicer seznanila in soglašala s katalogom zavez za banko, ki naj bi nastala z združitvijo Abanke in Banke Celje.

Zasebni vlagatelj

Predhodni sprejem kataloga zavez je pogoj, da Evropska komisija sprejme dokončno odločitev o ukrepih za Banko Celje. Vlada je hkrati ministra za finance Dušana Mramorja pooblastila, da v imenu Slovenije podpiše katalog zavez in ga posreduje Evropski komisiji.

Zaveze se nanašajo na ravnanje Banke Celje v obdobju do združitve z Abanko ter na obdobje po združitvi, ki se konča najpozneje 31. decembra 2019. Sklepati je, da mora država do takrat tudi izstopiti iz združene banke.

Julija je časnik Finance sicer poročal, da naj bi bila ameriška investicijska banka Jefferies zainteresirana za vstop v Banko Celje, zanjo pa naj bi se zanimala še dva neevropska vlagatelja. Zainteresirani zasebni vlagatelj je že opravil skrbni pregled Banke Celje, minuli teden pa so iz banke sporočili, da je izrazil interes za sodelovanje v poznejših fazah konsolidacije slovenskega bančnega sistema.

STA