Vlada razveljavila sklepa o imenovanju veleposlanikov v Izraelu in na Hrvaškem

LJUBLJANA > Vlada je prejšnji teden na dopisni seji razveljavila sklepa o imenovanju Roberta Krmelja za veleposlanika v Tel Avivu in Ksenije Škrilec za veleposlanico v Zagrebu. Skoraj šest mesecev namreč nista dobila soglasja države gostiteljice, po "nepisanih diplomatskih pravilih pa so trije meseci skrajni še sprejemljiv rok za podelitev agremana", poroča N1 in dodaja, da je preseganje tega roka mogoče razumeti kot nestrinjanje države gostiteljice z izbiro kandidata.

Nataša Pirc Musar izrazila zadržke glede štirih kandidatov

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je že decembra lani izrazila zadržke glede štirih kandidatov za veleposlanike, ki jih je predlagala prejšnja vlada pod vodstvom premierja Roberta Goloba, februarja pa je nato potrdila, da ne bo podpisala ukaza o imenovanju enega od štirih kandidatov - šlo naj bi ravno za Ksenijo Škrilec.

"Za štiri kandidate mojega soglasja ni. Res je, da so trije umaknili svojo kandidaturo, za enega celo vlada. Eden od teh kandidatov (...) pa trmasto vztraja. Kako lahko veleposlanik gre v neko državo in nima zaupanja predsednika države? Na to vprašanje naj si odgovori ta kandidat oziroma kandidatka sama," je predsednica takrat povedala za oddajo Ob osmih na Radiu Slovenija.

Preostali trije na "črni listi" naj bi bili Aleksander Jevšek, ki je bil v igri za veleposlanika v Sarajevu, Ivana Nedižavec Korada, ki je kandidirala za vodjo slovenskega stalnega predstavništva pri OECD v Parizu, in Iztok Mirošič, ki se je želel z mesta veleposlanika v Washingtonu preseliti ne čelo veleposlaništva v Rimu, poroča N1.

Prejšnja vlada četverico vseeno potrdila

Golobova vlada se na pomisleke predsednice republike ni ozirala in je omenjeno četverico potrdila. A sta Jevšek in Nedižavec Korada nato od kandidature odstopila, sklep o imenovanju Iztoka Mirošiča za veleposlanika v Italiji pa je ministrska ekipa konec januarja razveljavila in je ostal veleposlanik v ZDA.

Čeprav je dala Pirc Musar večkrat jasno vedeti, da ukaza o imenovanju Škrilec za veleposlanico v Zagrebu ne bo podpisala, je ta pri kandidaturi vztrajala, zunanje ministrstvo pa je Hrvaško zaprosilo za agreman. Zagreb se je še v času prejšnje vlade odzval z noto, v kateri je zaprosil za pojasnila o kandidaturi Škrilec oziroma o neusklajenosti glede njene kandidature, a naj bi slovenska stran odgovorila, da suverena država tega nima kaj pojasnjevati, navaja N1.

Roberta Krmelja je medtem Golobova vlada na mesto veleposlanika v Tel Avivu potrdila januarja letos. Dosedanji veleposlanik v Izraelu Bogdan Batič je namreč odstopil in se konec tega meseca predčasno vrača v domovino. Predsednica glede Krmeljevega imenovanja ni imela zadržkov, a se je, kot navaja N1, zataknilo pri agremanu države gostiteljice.

Več diplomatov po navedbah portala meni, da Izraela ni toliko zmotil Robert Krmelj sam, kot to, da ga je izbrala Golobova vlada, ki je redno obsojala dejanja Izraela v oblegani palestinski enklavi ter opozarjala na genocid v Gazi.

Razveljavitev sklepa o imenovanju Škrilec in Krmelja pomeni, da bo moralo zunanje ministrstvo objaviti nov razpis za veleposlaniški mesti v Izraelu in na Hrvaškem. Ta ni potreben le v primeru, če je položaj vodje diplomatskega oziroma konzularnega predstavništva "rezerviran" za kandidata iz politične kvote, še poroča N1.