Vlada se je seznanila s problematiko v Vegradu

LJUBLJANA> PDP, preko katere je država navzoča v lastniški strukturi velenjskega gradbenega podjetja, za katerega so na sodišču vloženi predlogi tako za stečaj kot za prisilno poravnavo, je vlado opozorila zlasti na problem skoraj onemogočenega dostopa do informacij o poslovanju Vegrada, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Zalar.

PDP je zato medresorski delovni skupini predlagala, naj preveri, ali obstajajo ustrezne kazenske določbe oziroma ali bi kazalo dopolniti zakonodajo tako, da bi tudi družbe, ki izpolnjujejo kriterije po zakonu o prevzemu, bile dolžne javno objavljati poslovna poročila. Vendar to velja le za družbe, katerih delnice kotirajo na borzi, kar pa Vegrad ni, je povedal Zalar.

Pahor: “Vegrad potrebuje novo vodstvo”

Premier Borut Pahor je ob tem še dodal, da bi Vegrad moral zamenjati upravo. “Vegrad iz različnih razlogov potrebuje novo vodstvo in menimo, da bi zamenjava na vrhu Vegrada pomenila potrebno osvežitev tako za poslovne ambicije kot za zaupanje zaposlenih in podizvajalcev v to pomembno gradbeno podjetje,” je dejal.

Usoda Vegrada je sicer trenutno v rokah okrožnega sodišča v Celju. To je zaradi vložitve predloga za prisilno poravnavo prekinilo odločanje o predlogu za stečaj, zdaj pa čaka na zahtevano dopolnitev predloga za prisilno poravnavo. Rok se izteče 2. septembra.

Upniki naj se organizirajo

Ko bo sodišče odločilo bodisi o prisilni poravnavi bodisi o začetku stečaja Vegrada, se upnikom in manjšinskim delničarjem ponuja še ena možnost, to pa je, da lahko dokapitalizirajo družbo, če se za to ne odločijo lastniki. “Stvar upnikov torej je, da se v tem pogledu organizirajo,” je dejal Zalar ter napovedal, da bo priporočilo medresorske delovne skupine PDP med drugim šlo v smeri, da se na ustrezen način preveri ta institut.

Policija in tožilstvo zoper odgovorne in pravne osebe v Vegradu in povezanih družbah trenutno vodita vrsto postopkov. Večina je v zgodnji fazi tako imenovanih predkazenskih postopkov, gre pa med drugim za sume kaznivih dejanj izneverjanja, poslovne goljufije, kršitev pravic delavcev, je naštel Zalar.

Vlada nima konkretnih podatkov

V postopku je več odgovornih oseb, zaradi interesa predkazenskega postopka pa konkretnih podatkov ni mogoče pridobiti, z njimi ne razpolaga niti vlada, je povedal. “Za vlado je pomembno, da se kazensko pravosodje ustrezno odziva na pojav, ki je povezan s poslovanjem Vegrada, in ga tudi prednostno obravnava,” je poudaril.

Vlada je danes obravnavala tudi vprašanje, ali zakon o gospodarskih družbah ter zakon o finančnem poslovanju, prisilni poravnavi in stečaju na ustrezen način urejata pravice manjšinskih delničarjev in upnikov v primerih, kot je Vegrad. Problem ni v zakonodaji, je ugotovil Zalar ter naštel, da obstaja vrsta institutov, denimo zahteva po imenovanju posebnega revizorja ali odpoklicu uprave.

Na eni prihodnjih sej bo vlada sprejela odločitev o vprašanju odloga plačevanja prispevkov. Gre za pojav, ki ima v določeni meri zakonito osnovo, je dejal Zalar ter dodal, da podatke o številu gospodarskih družb, ki jim je davčni organ odložil plačilo prispevkov, še zbirajo. STA