Vlada sprejela zakon o poplačilu varčevalcev LB

LJUBLJANA > V predlogu zakona, ki ga mora do 16. julija sprejeti državni zbor, so določeni parametri verifikacijskega mehanizma zahtevkov in izhodišče za obrestovanje starih deviznih vlog.

Kot je povedala Irena Sodin na novinarski konferenci po seji vlade, so v zakonu, s katerim je Slovenija prevzela obveznosti LB do starih deviznih varčevalcev, pri izhodiščih za obrestovanje “izhajali iz ohranjanja premoženja varčevalcev, ki 25 let niso mogli priti do svojih prihrankov”.

Obrestna mera tako izhaja iz več delov. “Do konca leta 1991 so to pogodbene obrestne mere. Za leto 1992 obrestna mera 6 odstotkov izhaja iz same sodbe sodišča,” za obdobje od začetka leta 1993 do konca leta 2015 pa so “izračunali tehtano obrestno mero v višini 1,79 odstotka letno”. V letu 2016, ko bodo možna prva izplačila, pa se bodo po njenih besedah vloge obrestovale po obrestni meri za vloge gospodinjstev čez noč, ki so objavljene v mesečnem biltenu Banke Slovenije.

Konverzija valut v evro se bo opravila po tečajih zamenjave med evrom in posameznimi valutami območja evra na dan 1. januarja 1999, ostalih pa po tečaju na dan uveljavitve tega zakona, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom).

Dodali so, da bo sprejem zakona predstavljal finančne posledice v ocenjeni višini 385 milijonov evrov, kar predstavlja ocenjeno višino glavnice za obe podružnici (257 milijonov evrov), obresti do 31. decembra letos ter administrativne in druge stroške, povezane z izvedbo verifikacijskega postopka in z izplačili.

Glavnina sredstev za izvajanje zakona bo zagotovljenih v državnih proračunih za leti 2016 in 2017, ki še nista bila sprejeta.

Kot je pojasnila Sodinova, bodo do izplačil upravičeni imetniki deviznih vlog v podružnicah LB Zagreb in Sarajevo na dan 31. decembra 1991, ki jim te vloge še niso bile izplačane, njihovi dediči in tudi fizične osebe, na katere so bile te vloge prenesene. Vse pa ob predpogoju, da stara devizna vloga ni bila že prenesena, izplačana ali uporabljena na katerikoli osnovi.

Upravičenci bodo lahko zahtevke vložili od 1. decembra letos do konca leta 2017. Javni poziv za vlaganje zahtev bo objavljen najkasneje 1. novembra letos.

Sodinova je pojasnila, da so se za dvoletno obdobje odločili zaradi zapletenosti zadev - dedovanj, cesij, veliko varčevalcev pa tudi živi izven BiH in Hrvaške. 25-mesečni rok se jim je zdel razumen tudi z vidika tega, da gre za okoli 300.000 vlog, ki jih bo treba obdelati. “Na ta način se na nek način razporedi postopek. Vsekakor pa bodo tiste vloge, ki bodo verificirane na enostaven način, izplačane že v letu 2016,” je dodala.

Rok za odločanje bo tri mesece od prejema popolne vloge, izplačilo pa bo opravljeno 30. dan po pravnomočnosti odločbe na transakcijski oziroma osebni račun upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika, so sporočili iz Ukoma.

Na odločitev se bo mogoče pritožiti, sodno varstvo pa bo zagotovljeno z možnostjo vložitve tožbe na upravno sodišče.

Pristojni organ, ki bo odločal o izplačilih in urejal vse postopke, bo Sklad RS za nasledstvo. V ta namen bo po besedah Sodinove potreboval kadrovsko okrepitev. Po navedbah Ukoma je sedaj na skladu zaposlena le v.d. direktorice, za izvajanje zakona pa bodo morali v naslednjih mesecih zaposliti še okoli 30 ljudi za vodenje postopkov po zakonu o upravnem postopku.

Sodinova je še pojasnila, da bodo v strogem postopku verifikacije podatke posameznikov primerjali z bazo podatkov glavne podružnice LB Zagreb, ker te podatke imajo. Za glavno podružnico Sarajevo pa morajo še pridobiti podatke od oblasti BiH.

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je v zadevi Ališić in drugi zoper države naslednice SFRJ v pilotni sodbi 16. julija lani Sloveniji naložil, da mora zaradi kršitve človekovih pravic poplačati še nepoplačane varčevalce podružnic LB v Sarajevu in Zagrebu. Za sprejetje vseh ukrepov, ki bodo omogočili plačilo starih deviznih vlog, vključno s spremembami zakonodaje, ji je dal leto dni časa.

STA