Vlada v DZ poslala predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijstvu

LJUBLJANA > Predlog zakona daje podlago za izdelavo končne ocene škode - tako pozebe med 5. in 9. aprilom kot pozebe med 18. in 22. marcem - ter nujne interventne ukrepe za odpravo njenih posledic.

Kmetijska gospodarstva nimajo več sredstev za nujno vzdrževanje nasadov

Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je zaradi pozebe v sadjarski in vinogradniški proizvodnji nastala izjemna škoda. Kmetijska gospodarstva nimajo več sredstev za nujno vzdrževanje nasadov, ki je potrebno tudi, če ni pridelka.

"Ker je oskrbo trajnih nasadov treba izvajati čez leto, bo sprejetje zakona preprečilo, da bi bila proizvodnja v teh panogah dodatno prizadeta še zaradi pomanjkljive oskrbe kot posledice pomanjkanja likvidnostnih sredstev na kmetijskih gospodarstvih," so poudarili.

Posebnost sadjarstva in vinogradništva je, da je tudi takrat, ko pridelka ne bo ali bo njegova kakovost zaradi mraza precej slabša, potrebno izvajati vse agrotehnične ukrepe, zlasti varstvo rastlin, prilagojene zelene reze in lahko tudi dodatna dela, zaradi česar imajo pridelovalci poleg izpada prihodka lahko še višje stroške oskrbe nasadov od običajnih. Tako bodo imeli sadjarji in vinogradniki letos negativen dohodek.

Izračun škode zaradi pozebe sicer še ni znan, saj bo to mogoče šele ob spravilu pridelka, vendar pa je po prvih podatkih razvidno, da so bili prizadeti večina sadjarskih površin in del vinogradov. Po prvi grobi oceni škode, ki jo je pripravila javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, je škoda po pozebi v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021 primerljiva s škodo po pozebi v letu 2017. Ocenjena je na vsaj 40 milijonov evrov. Vlada je sicer konec maja naložila Upravi RS za zaščito in reševanje, da v 60 dneh izdela predhodno oceno škode.

S predlaganim zakonom se med drugim dovoljuje izjemni dokup pridelka grozdja tudi z območij zunaj vinorodnega okoliša pridelave grozdja tistim fizičnim osebam, ki niso samostojni podjetniki posamezniki in imajo nastalo škodo po pozebi.

Ker bo zaradi škode po pozebi največji izpad grozdja letnika 2021, je nujno, da predlagana ureditev začne veljati še pred začetkom letošnje trgatve (ki se za zgodnje sorte lahko začne že konec avgusta). S tem bo pridelovalcem z največjo nastalo škodo omogočeno dokupiti izgubljene količine grozdja in ohraniti obstoječe tržne poti.

Na področju dopolnilnih dejavnosti predlagani zakon ščiti nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki imajo dovoljenje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti proizvodnje sadnih in zelenjavnih sokov, predelave in konzerviranja sadja in zelenjave, proizvodnje kisa in proizvodnje žganih pijač, ter jim omogoča izpolnitev pogodbenih obveznosti, izpolnitev zastavljenih ciljev proizvodnje pri pridobitvi sredstev iz evropskih skladov in doseganje dohodka na kmetiji.

Ugodna posojila za financiranje tekočih stroškov

Predlagani zakon je pravna podlaga za izvedbo pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom v obliki ugodnih posojil za financiranje tekočih stroškov.

Za izvedbo sanacijskih ukrepov in za tekoče financiranje bo Slovenski regionalno razvojni sklad iz lastnih sredstev razpisal ugodna posojila za obratna sredstva z ročnostjo do pet let in vključenim dveletnim moratorijem na odplačilo glavnice. Kmetijsko ministrstvo bo zagotovilo sredstva za subvencioniranje obrestne mere.

"Za čimprejšnjo izvedbo ukrepa je nujno sprejetje zakona, ki je pravna podlaga za izvedbo predlagane pomoči," so izpostavili na vladi.

S predlogom zakona se tudi ureja možnost odpisa obveznosti za vzdrževanje namakalnega razvoda Vogršček za lastnike oz. zakupnike kmetijskih zemljišč na območju namakalnega razvoda Vogršček, ki jim je zaradi sanacijskih del na pregradi Vogršček motena dobava vode. Gre za 16 namakalnih sistemov, ki so opredeljeni v uredbi o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov.