Vlada v nedeljo o posledicah poplav

LJUBLJANA > Na izredni delovni posvet so povabljeni tudi predstavniki nekaterih pristojnih državnih organov ter zunanji strokovnjaki, povezani s to tematiko. Vsebino dogovorov bo predsednik vlade Miro Cerar po posvetu predstavil predvidoma ob 17. uri v vladnem novinarskem središču.

Predsednik republike Borut Pahor je danes obiskal Upravo RS za zaščito in reševanje ter republiški štab civilne zaščite, kjer se je seznanil z aktivnostmi ob poplavah. Pahor je ocenil, da je končno dozorel tudi politični konsenz, da je treba kljub finančnim omejitvam sprejeti določene preventivne ukrepe na podlagi priporočil strokovnjakov. Slovenijo so v tem tednu znova prizadele poplave, ki so letos že povzročile za večdesetmilijonsko škodo. Na prizadetih območjih vlada vse večje nezadovoljstvo glede urejanja vodotokov, na pomanjkanje denarja na tem področju pa že leta opozarja tudi stroka. Po Pahorjevih besedah je na podlagi izkušenj iz preteklih let, ko so Slovenijo prizadele poplave, vendarle oblikovano neko javno mnenje in s tem tudi politični konsenz, da se veliko bolj splača investirati v preventivo, kot čakati, da se zgodijo izredne razmere, ki se dogajajo pogosteje, kot bi si želeli ali pa mislili.

Močnejši nalivi in neurja, ki so Slovenijo zajeli sredi avgusta, so prizadeli predvsem Belo krajino, Dolenjsko, Posavje in Štajersko. Sredi septembra so zaradi močnega deževja močno narasle predvsem reke v vzhodni polovici Slovenije. Direkcija RS za ceste je septembrsko škodo samo na državnih cestah ocenila na okoli pet milijonov evrov, žal pa so zahtevale tudi dve mladi življenji.

Konec oktobra pa je neurje po prvih grobih podatkih na območju Poljanske doline povzročilo za več kot 30 milijonov evrov škode. Na občinski infrastrukturi in na objektih v občinah Žiri, Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka škoda znaša od 13 do 18 milijonov evrov, za približno 17 milijonov evrov škode pa naj bi bilo na vodotokih.

V teh dneh pa se Slovenija znova sooča z močnimi nalivi, zaradi katerih reke že prestopajo bregove.

Stroka ob vsakoletnih poplavah vedno znova opozarja na nujne sistemske rešitve protipoplavne varnosti in urejanja vodotokov. Lidija Globevnik z Inštituta za vode je že leta 2010 opozorila, da Slovenija potrebuje poseben strateški načrt urejanja voda. Izpostavila je pomen usposobljenih služb za primere poplav ter osveščanje prebivalcev, ki živijo na poplavnih območjih. Globevnikova pogreša predvsem jasne in močne politike urejanja voda.

Vse večjo nemoč ob opustošenju, ki ga povzročajo poplave in nalivi, čutijo tudi gasilci in civilna zaščita. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je še na četrtkovi seji parlamentarnega odbora poslance pozval, naj prenehajo s "političnimi prepucavanji" in naj kot zakonodajalci sprejmejo boljše rešitve za poplavno varnost. Okrcal je tudi zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ter ga označil kot skrpucalo, ki ga je treba čim prej popraviti.

STA