Vlada z zakonskim predlogom nad čakalne vrste v zdravstvu

LJUBLJANA > Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na novinarski konferenci po seji dejal, da bodo v skladu s predlogom zakona o ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema spremenili sestavo svetov zdravstvenih zavodov na sekundarni in terciarni ravni, kjer je ustanoviteljica država. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu pa bo omogočil jasen pregled na mesečni ravni, je prepričan.

Želja vlade je, da zakon začne veljati s 1. septembrom. Po njegovih besedah želijo močan javnozdravstveni sistem. Čim hitreje želijo izboljšati dostopnost in skrajšati čakalne dobe. V skladu s predlogom bodo vse sile sicer po njegovih besedah usmerili v primarno zdravstvo.

Finančni minister Klemen Boštjančič je izrazil zadovoljstvo z načinom dela pri pripravi zakona, ki je bil po njegovi oceni zelo sodelovalen. Kot je dejal, bodo predlagani ukrepi stabilizirali zdravstvo zlasti na primarni ravni, kjer je največji zaostanek. Sredstva, ki jih bodo dodatno vložili v zdravstvo, bodo imela po njegovem zagotovilu merljive pozitivne učinke. "Torej ne gre za helikoptersko metanje denarja, ampak za zelo ciljne ukrepe, ki bodo povečali učinkovitost in stabiliziral zdravstvo pretežno na primarni ravni," je izpostavil.

Finančni učinek predloga je po njegovih besedah ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov.

Po opozorilu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca pa ima Levica pridržek. Po njegovem opozorilu je namreč neusklajen 17. člen, ki govori o izvajanju zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti. Stališče Levice je, da morajo biti na prvem mestu javni zdravstveni zavodi, ki so hrbtenica zdravstvenega sistema, za njimi koncesionarji in šele nato zasebniki. Predlog po njegovih navedbah te kaskade ne upošteva v celoti, ampak izenačuje javne zavode in koncesionarje.

Pred obravnavo predloga v DZ bo še eno koalicijsko usklajevanje, kjer bodo skušali priti do kompromisne rešitve, je napovedal. V odgovoru na novinarsko vprašanje pa je dodal, da brez tega kompromisa predlog nima podpore poslanske skupine Levice.

Bešič Loredan je pri tem v okviru odgovora na novinarsko vprašanje zagotovil, da je v predlogu veliko varovalk, da ne bi z vloženimi sredstvi oslabili javnih zdravstvenih zavodov in okrepili koncesionarjev. "Tukaj bomo gotovo našli kompromis," je pomiril. Toda v tem trenutku po njegovem prepričanju ni mogoče postaviti ločnice med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji. Oboji so namreč del javne mreže.

Tako bodo od 1. septembra letos do 31. decembra 2023 ob upoštevanju vključenih varovalk sproti plačevali vse opravljene storitve znotraj javne mreže. Šele po nekaj mesecih bodo lahko po opravljenih analizah v sistem vstopili čisti zasebniki, a pod pogojem, da bodo čakalne vrste še vedno dolge.

Približno do sredine septembra želijo najprej ugotoviti, kakšno je pri čakalnih dobah dejansko stanje. Potem želijo v treh do šestih mesecih čakalne dobe skrajšati za 30 odstotkov. "V dveh letih naj bi se čakalne dobe tam, kjer so strašno nedopustne, skrajšale za 70 odstotkov," je ocenil.

V skladu s predlogom zakona se pristojnost za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora v zdravstvu ter inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob prenaša na urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.

Po predlogu je ustanovitelj javnega zdravstvenega zavoda bolj natančno opredeljen. Natančneje pa določa tudi sestavo in pristojnosti svetov tistih zavodov, katerih ustanovitelj je država.

Predlog na novo opredeljuje postopek dogovarjanja o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za koncesije, ki se iztečejo v obdobju veljavnosti predlaganega zakona, pa se predvideva podaljšanje za dve leti.

Osebni zdravnik lahko po predlogu določena pooblastila prenese na diplomirano medicinsko sestro, pooblastila za izdajo listin o administrativno-finančnih pravicah bolnikov, denimo o nenujnih reševalnih prevozih, pa na zdravstvenega administrativnega sodelavca.

Glede na predlog bodo izvajalcem v mreži javne zdravstvene službe, ki izvajajo zdravstvene storitve nad rednim obsegom programa, plačali po realizaciji za vse tako opravljene storitve brez sklenitve posebne pogodbe.

Ker želi vlada zagotoviti stabilno delovanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in večjo dostopnost do zdravstvenih storitev, predlog za poklice v zdravstveni dejavnosti določa dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve in dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo.