Vlada za podaljšanje ukrepa čakanja na delo vsaj do konca julija
Vlada je na seji sprejela predlog novele tretjega protikoronskega zakona, s katerim podaljšuje ukrep čakanja na delo vsaj do konca julija, breme plačila karantene znova prelaga na državo, vzpostavlja podlago za uvedbo aplikacijo za sledenje, zagotavlja finančno pomoč socialnim zavodom in širi nabor tistih, ki lahko sprejemajo turistične bone.
LJUBLJANA > Kot je na današnji novinarski konferenci po seji vlade pojasnili minister za delo Janez Cigler Kralj, predlagana novela vključuje pet večjih sprememb in nekatere manjše popravke. Med ključnimi je izpostavil podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo doma, k čemer je posebej glasno pozivalo gospodarstvo.
Ukrep bo najprej podaljšan za en mesec, torej do konca julija, nato pa ga bo mogoče še dvakrat podaljšati, vsakič za en mesec, kar pomeni, da bi se lahko iztekel šele konec septembra.
Kot je danes še poudaril Cigler Kralj, tretji protikoronski zakon že kaže pozitivne učinke. Samo za subvencioniranje čakanja na delo je bilo na podlagi tega zakona že vloženih več kot 10.000 vlog za prek 56.000 zaposlenih, ki tako niso šli med brezposelne, je dejal. Za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa so medtem zabeležili okoli 3600 vlog za 21.000 zaposlenih, številka pa je po ministrovih besedah nekaj nižja zato, ker še velja ukrep čakanja na delo.
Breme karantene se znova prenese z delodajalca na državo
Na poziv delodajalcev je bila sprejeta tudi rešitev, da se breme karantene znova prenese z delodajalca na državo, je nadaljeval Cigler Kralj. Država bo tako poravnala strošek nadomestila plače za karanteno, ki jo odredi minister za zdravje, in sicer v primeru, da delavec odločbo o karanteni na meji dobi ob vstopu v državo v višini 50 odstotkov plače, v primeru, da je odločba delavcu izdana zaradi stika z okuženo osebo v Sloveniji, pa v višini 80 odstotkov plače.
Po ministrovih besedah so se za to odločili, ker delodajalci niso odgovorni za karantene, z dvonivojsko rešitvijo pa želijo preprečiti morebitna špekulativna potovanja.
Trenutno sicer delavcu v primeru višje sile, torej tudi karantene, po zakonu o delovnih razmerjih pripada 50-odstotno nadomestilo plače, ki ga poravna delodajalec. Če mu je karantena odrejena zaradi obiska države, ki je na rdečem seznamu, pri čemer je bil s tem seznanjen že ob odhodu v to državo, pa mu nadomestilo ne pripada ne zdaj in mu ne bo niti v prihodnje.
Vlada je oblikovala tudi podlago za uvedbo aplikacije za spremljanje stikov z okuženimi z novim koronavirusom in nadzor karanten. Z množično namestitvijo in uporabo te aplikacije bi lahko preprečili morebitno potrebo po ponovnem strožjem teritorialnem zapiranju, verjame minister.
30 milijonov evrov za domove za starejše in druge socialne zavode
Kot naslednji večji ukrep je izpostavil interventno pomoč socialnim zavodom, h kateri je pozivala Skupnost socialnih zavodov Slovenije. V prihodnjih dveh letih bo tako država tem zavodom lahko financirala vse potrebe, ki so nastale zaradi koronske krize, ter siceršnji kadrovski in finančni primanjkljaj, ki se je pokazal v domovih za starejše. Za to naj bi bilo na voljo 30 milijonov evrov.
Pomembna sprememba se nanaša še na koriščenje turističnih bonov, ki jih bodo lahko sprejemali tudi izvajalci, odprti samo v času turistične sezone.
Novela zakona naj bi učinkovala od 1. julija dalje, in sicer tudi v primeru, da do tedaj še ne bo sprejeta.