Vlada zavrača očitke gospodarstva glede nezadostne pomoči v energetski krizi
Na ministrstvu za infrastrukturo zavračajo očitke, da vlada za gospodarstvo ne stori dovolj. Nasprotno, redno sprejemajo ukrepe, ki ohranjajo stabilnost preskrbe na državni in evropski ravni, so zapisali. Premier Robert Golob pričakuje, da bo pritisk na cene energentov za podjetja omilila kapica na cene plina, ki naj bi jo sprejeli ministri EU.
LJUBLJANA > Na ministrstvu za infrastrukturo so se s tem odzvali na opozorila predstavnikov delodajalskih organizacij, da zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je danes potrdil DZ, ne rešuje problema visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023.
Cene energentov za slovenska podjetja tudi petkrat višje kot za konkurente
Čeprav bodo slovenska podjetja po zakonu deležna subvencionirane cene energentov, pa bodo te še vedno tudi do petkrat višje, kot jih plačujejo konkurenti v tujini, so opozorili na današnji skupni novinarski konferenci.
Zagotovili so, da se s predstavniki gospodarstva sestajajo in intenzivno iščejo skupne rešitve že od septembra. "V tem času smo se mnogokrat strinjali glede skupnih rešitev za omilitev učinkov energetske krize na slovensko gospodarstvo in na podlagi tega sprejeli kar nekaj usmerjenih ukrepov," so zapisali.
Vrednost sofinanciranja stroškov električne energije in plina podjetjem so za leto 2022 ocenili v višini 80 milijonov evrov, subvencije zaradi visokih cen energije za leto 2023 pa bodo državni proračun obremenile za 1,2 milijarde evrov.
Spomnili so, da so zaradi ugodnih razmer 11. novembra predstavnike gospodarstva jasno pozvali, naj nemudoma pristopijo k sklenitvi pogodb za dobavo električne energije za leto 2023. Toda mnoga podjetja tega niso storila, cene na borzah pa so se medtem ponovno zvišale, so zaključili.
Vseeno je vlada 29. novembra z uredbo določila mehanizem oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce. V skladu z njo je dobavitelj dolžan za maksimalno količino odjema električne energije odjemalca temu ponuditi in skleniti pogodbo o dobavi po fiksni ceni za višjo in nižjo dnevno tarifno postavko, pri čemer je način oblikovanja cene z uredbo natančno določen.
Ob tem so potrdili, da so nekatere države res uvedle določene regulacije za prodajo električne energije velikim poslovnim odjemalcem, a dodali, da gre za kršitve trenutno veljavne evropske zakonodaje.
Golob: Položaj gospodarstva se lahko rešuje samo skupaj z ukrepi na evropski ravni
Tudi Robert Golob je danes novinarski konferenci, sicer namenjeni podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini, poudaril, da se lahko položaj gospodarstva rešuje samo skupaj z ukrepi na evropski ravni. Pričakuje, da bodo ti v ponedeljek na zasedanju ministrov EU za energijo tudi potrjeni in sprejeti.
Pri tem se mu zdi popolnoma vseeno, ali bo kapica na borzne cene zemeljskega plina določena pri 150, 200 ali 250 evrov na megavatno uro, saj je, kot je poudaril, pomembno pokazati jasno voljo za intervencijo na trgu. "Ni pomembna višina, ker to lahko kadarkoli spremeniš, ampak regulatorni okvir," je bil jasen.
Ugotovil je, da so se cene zemeljskega plina zaradi novic, da bo paket ukrepov s kapico vred v ponedeljek potrjen, že začele gibati v pravo smer. "To je bilo to, kar smo tudi želeli. Zato bo pritisk na gospodarstvo z vidika cenovnih razmerij manjši," je še dodal.