Vladimir Polič: “Kje pa je Melania Trump?”

PRIMORSKA > Pri reviji Manager so letos lestvico razširili s 100 na 150 najpremožnejših, tako da na njej najdemo 20 Primorcev. Poleg tega se je v primerjavi z lani na lestvico povzpelo nekaj novincev ali povratnikov. Vsi uvrščeni, s katerimi smo se pogovarjali, pa poudarjajo, da je ta lestvica lahko le ocena vrednosti podjetij, v katerih delajo in ustvarjajo vse življenje, nikakor pa ne bogastva.

Istra in Kras: družina Polič je stalnica

Vladimir Polič in njegova družina so stalnica lestvice najpremožnejših Slovencev že od leta 2007. Tokrat ju uvrščajo na 32. mesto, kar je mesto niže kot lani, premoženje Poličev, poleg Vladimirja še sinov Petra in Denisa, pa ocenjujejo na 29,4 milijona evrov, kar je za odstotek več kot lani. Premoženje zdaj ustvarjata predvsem družbi Pick&Place in SMT, ugotavljajo v reviji Manager.

Na prvem mestu lestvice najbogatejših Slovencev sta tudi letos gorenjska podjetnika Iza in Samo Login, ustanovitelja podjetja Outfit7 s sedežem v Londonu. Njuno premoženje je ocenjeno na 855 milijonov evrov. Outfit7 je najbolj znan po aplikaciji govorečega mačka Toma (Talking Tom).

“Ne gledamo več teh lestvic. Za nas so irelevantne, ker nam njeni avtorji v vseh teh letih niso argumentirano pojasnili, katera merila uporabljajo pri ocenjevanju premoženja,” pravi Vladimir Polič. Avtorji lestvice so mu pred leti, ko je o tem spraševal, povedali, da so pri ocenah upoštevali, koliko denarja je dobil, ko je že davno prodal Kanal A, in predpostavljali, da je kupnino vložil v nepremičnine. “Samo to. Niso pa upoštevali, kar že deset let ustvarjamo v svojih podjetjih. Kazalci naših podjetij za leto 2014 - podatke za to leto upoštevajo za letošnjo lestvico - so boljši kot za leto 2013, naša uvrstitev pa je slabša,” pravi. Moti ga tudi, ker ni jasno, koga vse ocenjujejo - ali upoštevajo slovenske podjetnike, ki imajo podjetja v Sloveniji in tudi plačujejo davke, ali Slovence, ki pač imajo denar. “Vse je pomešano, ni logike. Če so na lestvici Slovenci, ki imajo denar, kjerkoli že, in sta na njej, celo na vrhu, lastnika podjetja s sedežem v Londonu, potem pogrešam Melanio Trump. Ta bi morala biti visoko pred nami vsemi.”

Arion Habestor letos zdrsel

Zanimiv povratnik na lestvici z obalno-kraškega območja je David Kobal, dvotretjinski lastnik sežanskega Gold Cluba, ki so mu izračunali za 17,2 milijona evrov premoženja in ga umestili na 77. mesto slovenske lestvice najbogatejših. Skupaj z Lorisom Požarjem, poslovnim partnerjem v Gold Clubu, sta bila do leta 2009 redno na lestvici najbogatejših, od začetka gospodarske krize pa sta zaradi padca prihodkov izpadla z nje. Do letos, ko se podjetje, ki izdeluje elektronske igralne naprave, v lasti pa ima tudi igralnice na Bledu, z razvojem novih izdelkov vrača na pot uspeha (lani so imeli skoraj dva milijona evrov čistega dobička), s tem pa se krepi tudi premoženje njegovih lastnikov.

Arion Habestor, lastnik podjetij Armeton in Habestor, se je letos uvrstil na 85. mesto najbogatejših Slovencev, kar je 58 mest niže kot lani. Premoženje se mu je po oceni analitikov Managerja zmanjšalo skoraj za polovico. Koprčanu, ki ne živi v Sloveniji, tako letos pripisujejo 16,1 milijona evrov, lani pa so mu ga ocenili na 31 milijonov in je bil najviše med Primorci. Padec vrednosti premoženja so pripisali strmemu padcu lanskega dobička v njegovih podjetjih, medtem ko so prihodki ostali na predlanski ravni. Habestor zadnja leta uvrstitve ne komentira.

Med povratniki pa je na lestvici tudi Lucijan Vuk, ustanovitelj izolskega podjetja Live, na 137. mestu lestvice, z 12 milijoni evrov ocenjenega premoženja. Live je najbolj znan po proizvodnji in prodaji nahrbtnikov, a večji del Vukovega premoženja predstavlja zemljišče nekdanjega Mehana v Izoli.

Idrija in Ajdovščina

Severnoprimorsko skupino premožnih krojijo predvsem kolektorjevci. Stojan Petrič, danes prvi nadzornik Kolektorja, in njegova družina so se uvrstili na 43. mesto najbogatejših Slovencev s 23,8 milijona evrov premoženja, kar je po oceni Managerja za štiri odstotke manj kot lani in pet mest niže na lestvici. Petrič avtorjem lestvice vsako leto dokazuje, da njegov delež v Fondu (družbi, ki ima v lasti Kolektor) ni toliko vreden, da bi ga lahko uvrstili na lestvico.

Poleg Petriča je na lestvici še pet solastnikov Kolektorja, med njimi tudi sedanji predsednik upravnega odbora Radovan Bolko, njihovi deleži v Fondu pa jim prinašajo od 22,8 do 15,5 milijona evrov premoženja.

Svoje premoženje pa je lani okrepila družina Škrlj iz Vrhpolja. Z 22,8 milijona evrov, kar je za več kot desetino več kot lani, so se uvrstili na 46. mesto lestvice (za 11 mest više kot lani). Družina Škrlj (Marko Škrlj je direktor, Tomaž je prokurist, med lastniki sta bila v preteklosti vpisana še Alojzij in Simon) je začela pred leti z družinsko obrtno delavnico, v kateri so izdelovali puhalnike za seno, kasneje so se usmerili v pločevinaste cisterne za vino in druge zahtevnejše izdelke iz pločevine, večinoma za tuje trge. Sedež podjetja je v Ljubljani, v Batujah pa imajo obrat. Že pred nekaj leti so lastništvo družbe Škrlj prenesli na družbo SK Group v Luksemburgu. Lani so imeli za 1,96 milijona evrov čistega dobička, kar je za petino več kot leto prej.

Ivo Boscarol in Taja Boscarol sta na 72. mestu lestvice, devet mest više kot lani, s 17,8 milijona evrov ocenjenega premoženja (za desetino več kot lani). Solastnika ajdovskega Pipistrela se utegneta v prihodnjih letih povzpeti še precej više na lestvici, glede na posel za dobavo letal indijski vojski, ki so ga sklenili pred nedavnim, in glede na gradnjo nove proizvodne hale v italijanski Gorici, ocenjujejo pri Managerju.

Spodnjeidrijsko Hidrio na lestvici zastopajo solastniki Edvard in njegova žena Ivica Svetlik ter Andrejka Krapš Rejc in njen mož Alojzij Rejc. Svetlikova sta z 19,9 milijona evrov ocenjenega premoženja (desetino več kot lani) na 64. mestu lestvice, kar je za pet mest više kot lani. Povečanje vrednosti premoženja največjega lastnika Hidrie Edvarda Svetlika gre pripisati trudu uprave Hidrie za reševanje zadolženosti podjetja in usmerjanje v rast. Med drugim so z avtomobilskimi proizvajalci podpisali za 110 milijonov evrov novih pogodb.

Prvič pa je na lestvici Andrej Slokar, ustanovitelj in lastnik ajdovskega podjetja Incom, znanega po sladoledih leone in jamaica. Slokarjevo premoženje je po ocenah avtorjev lestvice vredno 15,4 milijona evrov, kar je za polovico več kot v lanski cenitvi, ko to še ni bilo dovolj za preboj na Managerjevo lestvico. Letos pa so mu pripisali 89. mesto. Incom večino sladoleda proizvede za trgovske znamke, največ za največje evropske trgovske verige, tako da Slokarjevo podjetje velja za največjega slovenskega izdelovalca sladoleda. “Potencial podjetja in zaposleni, to sta edini pravi vrednost podjetja. Ta lestvica pa je samo neka statistika. Če podjetje izgubi trg, ni vredno več nič. In to se lahko zgodi čez noč. Zato takšna lestvica ni smiselna in ne pove veliko,” poudarja Slokar.

Edina novogoriška predstavnika na lestvici sta Karmen in Primož Kompara, ustanovitelja družbe Vitanest, ki prodaja in distribuira klimatske, prezračevalne in ogrevalne naprave. Njuno premoženje so pri Managerju ocenili na 12,2 milijona evrov, kar prinese 135. mesto na slovenski lestvici. Tudi Primož Kompara poudarja, da je to zgolj ocena vrednosti podjetja po metodologiji, ki so jo izbrali avtorji lestvice: “Marsikdo ima na svojem zasebnem računu več denarja kot mi, ki delamo 20 let po 15 ur na dan. Tako da je lestvica najbogatejših povsem napačen izraz.”

Notranjsko-kraška: Batagelj spet više

Po šestih letih se na lestvico najbogatejših vračata Marjan Batagelj in njegova žena Katja Dolenc Batagelj, in to visoko, na 60. mesto. Avtorji lestvice so jima pripisali 21,1 milijona evrov premoženja. To je več kot dvakrat več kot lani, ko se jima z ocenjenih 9,8 milijona evrov premoženja ni uspelo prebiti na lestvico. V letu 2009 sta se med najpremožnejše uvrstila na račun svojega podjetja Batagel & co, ki je izdelovalo predvsem sesalnike, zdaj pa zavoljo uspešne rasti družbe Postojnska jama, v kateri imata Batagelja večinski delež. “Podjetje Batagel je še vedno mati vseh naših podjetij. Je pa zdaj res Postojnska jama največje podjetje pod našim okriljem. Uvrstitev je gotovo pokazatelj, da Postojnska jama uspešno posluje, da delamo dobro in imamo tudi rezultate. Je pa res, da ob objavi te lestvice ljudje mislijo, da gre za denar, pa ni tako. V resnici gre za posel,” poudarja Marjan Batagelj.

Tik pod stoterico, na 104. mestu je primorski avtomobilski trgovec, lastnik postojnskega Sawala Valter Šajn, še en novinec na letošnji lestvici, ki ima 14,7 milijona evrov premoženja, kar je za četrtino več, kot so mu pripisovali lani. Kot kaže, tudi Šajna, podobno kot večino ljudi na lestvici, takšno razvrščanje moti, saj za PN uvrstitve ni komentiral. Niti Managerjevim avtorjem lestvice vrednotenja ni želel komentirati, ker ga moti slovensko nagnjenje k egalitarizmu.

Na uvrščanje na takšne lestvice nič ne data niti Rudolf in Boštjan Blažek, solastnika lesnopredelovalnega podjetja Profiles z Razdrtega. Nam je pomembno, da imamo delo in redna plačila za zaposlene, da vlagamo v nove tehnologije in nove trge, je lani poudaril Boštjan Blažek. Začetki podjetja segajo v leto 1965, ko je njegov oče Rudolf Blažek ustanovil mizarsko delavnico, iz katere se je do danes razvilo uspešno podjetje z več kot 100 zaposlenimi. Pri Managerju ju letos uvrščajo na 129. mesto z 12,5 milijona evrov premoženja (lani 16,2 milijona). Izgubila sta sicer 52 mest v primerjavi z lani, a bilanca podjetja ostaja močna in dovoljuje nove investicije, so ob tem zapisali analitiki.

KATJA GLEŠČIČ,

SONJA RIBOLICA