Vladna ponudba sindikatom naj bi bila vredna 234 milijonov evrov
Vlada je sindikatom javnega sektorja danes predstavila svoj predlog za rešitev stavkovnih zahtev. Njena ponudba naj bi bila vredna 234 milijonov evrov, kar bi realizirali v treh letih. Sindikalne zahteve ta znesek precej presegajo, po vladnih ocenah naj bi bile vredne 972 milijonov evrov.
LJUBLJANA > Sindikati so do ponedeljka vladi poslali svoje videnje, kaj so spomladi dogovorili s prejšnjo vlado, in tistega, o čemer se še želijo uskladiti. Po vladnih ocenah pa naj bi bile njihove zahteve vredne 972 milijonov evrov.
Vlada naj bi bila na današnjem srečanju, ki še poteka, pripravljena ponuditi manj. Po vladnem predlogu naj bi na istem ostali zaposleni do 26. plačnega razreda in pooblaščene uradne osebe, ki so bile v spremembe plač vključene v prvem delu odprave plačnih anomalij lani. Zaposlenim nad 26. plačnim razredom naj bi dvignili plače za dva plačna razreda, razen skupini I (agencije, skladi), ki naj bi bili deležni dviga za en plačni razred.
Vodja koordinacije stavkovnih odborov 16 sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je poudaril, da je bil dvig plač za en plačni razred zaposlenim do 26. plačnega razreda ves čas ena od njihovih zahtev. V danes predstavljeni predlog pa dvig plač na najnižje ovrednotenih delovnih mestih ni vključen. "Veliko šuma v komunikaciji" pa je bilo tudi okrog tega, na kakšen način so se marca pogovarjali o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov, kjer gre predvsem za vprašanje osemodstotnega znižanja vrednosti plačnih razredov iz leta 2012, je pojasnil.
Za tri plačne razrede pa naj bi dvignili plače tistim z magisterijem znanosti, specializacijo po univerzitetni izobrazbi (oboje po prejšnjih programih) ter doktoratom znanosti. Iz zvišanja pa naj bi izvzeli zdravnike, ki so dosegli ločen dogovor z vlado, funkcionarje, direktorje in ravnatelje.
Vlada naj bi predlagala postopno realizacijo dvigov, in sicer en plačni razred s 1. januarjem 2019, drugega s 1. januarjem 2020 in tretjega s 1. januarjem 2021.
En plačni razred višje naj bi bili za čas opravljanja te funkcije uvrščeni tudi razredniki v šolah. Ta del bi stopil v veljavo s 1. januarjem 2021, enako velja za širitev kariernega razpona v vzgoji in izobraževanju.
V zameno pa naj bi vlada predlagala tudi, da ukrep zamika pravice do izplačila napredovanj z aprila na december, ki bi prihodnje leto prenehal veljati, postane trajen. Delovna uspešnost pa naj bi se po vladnem predlogu odmrznila s 1. oktobrom 2020, in ne s 1. januarjem 2019.
Vlada pričakuje, da bi bile s sklenitvijo stavkovnih sporazumov izpolnjene vse njene obveznosti iz naslova odprave anomalij in primerljivosti z zdravniki.
Spomladi, pred prekinitvijo pogajanj zaradi odstopa takratnega premiera Mira Cerarja, je bila vladna stran za izpolnitev stavkovnih zahtev pripravljena ponuditi 306 milijonov evrov, kar bi se realiziralo postopno v treh letih.
Da aktualne ocene sindikalni zahtev ta znesek precej presegajo, je pripisati predvsem zahtevi po vrnitvi osmih odstotkov, ki so bili javnim uslužbencem z znižanjem vrednosti plačnih razredov vzeti z zakonom za uravnoteženje javnih financ leta 2012. Uresničitev te zahteve, ki naj bi jo postavljali predvsem v skupini Jakoba Počivavška, naj bi bila ocenjena na 367 milijonov evrov.
Kot pravijo v tej skupini, so se o postopni vrnitvi z vlado pogovarjali tudi spomladi. "Marca smo se pogovarjali o tem, da bi se dogovorili o formuli, ki bi pomenila usklajevanje vrednosti plačnih razredov," je ob prihodu na današnja pogajanja pojasnil Počivavšek. Po njegovih besedah so zahtevali, da bi ta formula vsebovala varovalke, da bi v določenem obdobju kompenzirali znižanje iz leta 2012. Ob tem je opozoril, da se vrednosti plačnih razredov niso usklajevale že približno deset let.
Ob omenjeni zahtevi naj bi tudi sindikati v zdravstvu zahtevali višje povišanje plač, za nekatere tudi za štiri plačne razrede, njihove zahteve pa so vezane še na različne dodatke.
Obeh policijskih sindikatov na današnjih pogajanjih ni. Sestanek z njimi pa je predviden v sredo.
Sindikati javnega sektorja so predlog, ki jim ga je na pogajanjih predstavila vladna pogajalska skupina, zavrnili. Kot eno problematičnih točk pa so izpostavili, da vladni predlog v nasprotju s tistim iz marca ne predvideva dviga plač najslabše plačanih, torej tistih do 26. plačnega razreda. Pogajanja nadaljujejo v petek.