Vodenje državnega zbora prevzema Dejan Židan
DZ ima od novo vodstvo. Kot trinajsti predsednik DZ bo hram demokracije vodil Dejan Židan, na podpredsedniških mestih pa mu bosta pomagala Tina Heferle (LMŠ) in Jože Tanko (SDS). Židanu je že čestital predsednik republike Borut Pahor, uspešno delo sta mu zaželela tudi novoizvoljeni predsednik vlade Marjan Šarec in odhajajoči premier Miro Cerar.
LJUBLJANA > Predsednika Socialnih demokratov Dejana Židana so za prvega moža parlamenta predlagali poslanci petih strank bodoče koalicije - LMŠ, SD, SMC, SAB, Desus - in Levice. Zapisali so, da ga poleg bogatih strokovnih, gospodarskih in političnih izkušenj odlikujejo strpnost, odprtost, spoštljivost, spoštovanje različnih mnenj in pravičnost. Da njihove podpore nima, pa so mu v predstavitvi stališč pred glasovanjem sporočili v poslanski skupini SDS.
Branko Grims mu je očital, da je kot kmetijski minister zavozil teran, da slovenski gozdovi propadajo, pa tudi, da je lastno stranko pahnil v položaj, ko je pod desetimi odstotki. Prav tako je ugotavljal, da bo Židanova usoda enaka usodi celotne bodoče vlade, kjer bodo po njegovih besedah vsi ostali marionete, vse niti pa bo v resnici imela v rokah Levica.
Židan se je poslankam in poslancem v nagovoru po izvolitvi zahvalil za podporo, pa tudi za kritike, ki jih je bil deležen. Kritika v DZ ne sme biti nič slabega, “saj si na ta način nastavljamo ogledalo”, je dejal. Ob tem je poslanke in poslance pozval, da kljub kritikam ohranijo spoštljivost. “Na nas je, da se trudimo zvišati nivo politične kulture. Da smo med seboj spoštljivi, ne samo v tej dvorani, temveč nasploh. Le tako bodo naše besede dosegle sogovornikovo uho, le tako bodo tudi kritike dosegle svoj namen in le tako bomo upravičili nalogo, zaradi katere smo tukaj,” je poudaril.
Ne bo spraševal, kje so manjkajoči glasovi
V izjavi novinarjem pa je dejal, da ne bo spraševal, “kje so manjkajoči glasovi”. Na današnjem tajnem glasovanju ga je namreč podprlo 49 poslancev, medtem ko ima peterica strank bodoče koalicije skupaj z Levico 52 poslanskih glasov. V strankah so sicer pojasnili, da na seji ni bilo poslancev SMC Branislava Rajića, Franca Kramarja iz SAB in Franca Trčka iz Levice. Skupaj je glasovnice sicer prevzelo 60 poslank in poslancev, osem jih je glasovalo proti Židanovi izvolitvi, tri glasovnice pa so bile neveljavne.
A po Židanovem mnenju je zadostno število glasov edino pomembno, saj lahko zdaj vsi procesi stečejo naprej. Ob tem je napovedal čimprejšnje oblikovanje delovnih teles DZ, da bo novi predsednik vlade Marjan Šarec lahko pravočasno vložil svoje predloge za ministrske kandidate, ki morajo pred imenovanjem prestati še zaslišanje na pristojnih odborih.
Židan je danes že opravil primopredajo z dosedanjim predsednikom DZ Matejem Toninom, ki je parlament vodil zadnja dva meseca in je v skladu z napovedmi po izvolitvi Tine Heferle za podpredsednico DZ podal svoj odstop.
Toninu so se danes za opravljeno delo zahvalili v večini poslanskih skupin, kritični pa so bili v Levici. Po razhajanjih glede statusa Levice, ki po Toninovem mnenju sodi med koalicijske in ne opozicijske stranke, se je spor poglobil pri pogledih na delo, ki ga je opravil Tonin.
V Levici mu namreč očitajo, da njegovi predlogi glede poslanskih plač in stanovanj ter potnih stroškov povečujejo poslanske privilegije. Po drugi strani pa Tonin poudarja, da pri plačah ostajajo v okviru plačne mase, a plačilo pravičneje razporejajo. Opozarja tudi, da so se s predlogi na delovnem posvetu strinjali vsi vodje poslanskih skupin z izjemo Levice. Toninu pa je v bran stopil tudi vodja poslancev NSi Jožef Horvat, ki je opozoril, da Tonin niti ni bil pobudnik teh predlogov.
Tonin dva meseca na čelu DZ
Tonin je v nagovoru poslancem po odstopu poudaril, da se mu bosta meseca, ki ju je preživel na čelu DZ, v spomin vtisnila kot nekaj neverjetnega in nepozabnega. Kot je dejal, se je ves čas “boril za svobodo in napredek naše domovine”, in svoj nagovor sklenil z besedami: “Srečno koalicija in srečno Slovenija”.
Poslanci so sicer brez zapletov danes izvolili tudi dva podpredsednika DZ, enega iz vrst bodoče koalicije in drugega iz vrst bodoče opozicije. Poslanko LMŠ Heferletovo je na tajnem glasovanju podprlo 66 poslancev, proti jih je bilo osem. Devet glasovnic je bilo neveljavnih.
32-letna Heferletova je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica. V strankah bodoče koalicije in Levice, ki so jo predlagali na podpredsedniško mesto, menijo, da ji bo pravna izobrazba v pomoč na novi funkciji, označili pa so jo kot osebo, ki zagovarja spoštljiv dialog ter se zavzema za dosledno spoštovanje svobode govora.
Še z višjo podporo je bil na podpredsedniško mesto izvoljen poslanec SDS Jože Tanko, za katerega je glasovalo 74 poslancev, proti so bili trije, neveljavnih pa je bilo osem glasovnic.
V poslanski skupini SDS so prepričani, da bo dolgoletni vodja strankine poslanske skupine s svojimi bogatimi poslanskimi izkušnjami in odličnim poznavanjem poslovnika DZ sposoben podpredsedniško funkcijo opravljati vestno in odgovorno. Menijo tudi, da je velika dodana vrednost za nadaljnje vodenje DZ.
Nekaj pohvalnih besed so dolgoletnemu poslancu namenili tudi v nekaterih strankah bodoče koalicije. Tako v SD kot Desus so ga označili kot korektnega poslanca z dolgoletnimi izkušnjami in dobrega poznavalca poslovnika DZ. Pozdravili pa so tudi odločitev SDS, da v nasprotju s prejšnjim mandatom, ko kandidata za podpredsednika DZ ni predlagala, tokrat ravna drugače.
Tretjega podpredsednika DZ danes še ni izvolil. V skladu z dogovorom znotraj bodoče koalicije bo tretje podpredsedniško mesto zasedel eden od poslancev DeSUS, vendar v stranki še niso razkrili, koga bodo predlagali.
DZ je sicer danes tudi potrdil mandat nadomestni poslanki Karli Urh, ki po izvolitvi Šarca za predsednika vlade namesto njega prihaja v poslanske klopi.
