Vodnik med zvezdami

LJUBLJANA > Zemljevidi bodo pomagali pri nadaljnjem preučevanju sestave pasov, ki vpijajo specifične barve svetlobe zvezd in že skoraj sto let begajo astronome. Prostor med zvezdami je namreč skoraj prazen, ne pa povsem - v vsakem kubičnem centimetru je najti nekaj deset atomov. Med njimi so tudi velike makromolekule, ki so najverjetneje odgovorne za vpijanje svetlobe oziroma pojav absorpcijskih pasov, vendar pa njihova sestava ni znana.

Raziskava mednarodne skupine astronom pod vodstvom dveh Slovencev odpira nov pristop. Z natančnim pregledovanjem svetlobe stotisočev zvezd, ki jo te makromolekule vzdolž poti svetlobe do Zemlje nekoliko absorbirajo, je namreč mogoče ugotoviti, kakšna je prostorska razporeditev teh molekul. Iz prostorske porazdelitve se da potem sklepati o fizikalnih lastnostih teh makromolekul.

V sklopu novih projektov se sicer nadejajo še popolnejših podatkov, s katerimi bo mogoče opazovati tudi gibanje omenjenih makromolekul in ugotoviti, od kod prihajajo. “Mogoče bomo lahko ugotovili, kje in kdaj je eksplodirala kakšna supernova v našem delu galaksije, ki je izvrgla te makromolekule, naši davni predniki pa so jo na nebu opazovali kot drugo sonce. In končno, po skoraj sto letih raziskovanj bi bilo lepo, da bi te velike makromolekule, ki so na meji med majhnim svetom atomov in mnogo večjimi prašnimi zrni, tudi dejansko identificirali,” je povedal Tomaž Zwitter.NR