Volilna kampanja bo zelo gospodarsko obarvana

LJUBLJANA> Po mnenju publicista Danila Slivnika bodo za večino volilcev v ospredju predvsem osebnosti kandidatov, ki so vstopili v volilno tekmo nedavno ali pa so že stari pretendenti za oblast. Novi niso imeli časa pripraviti programov, ampak so izpostavili zgolj svoja imena in ugled, stari znanci pa so napovedali tisto, kar govorijo že dlje časa, pojasnjuje.

Programi so si zelo podobni

Slivnik ugotavlja, da volilcev nekatere vsebine tudi ne zanimajo preveč, saj mnogih, zlasti gospodarskih stvari niti ne razumejo, prav tako pa so si do sedaj izoblikovani programi tudi zelo podobni. Od konkretnih tem bo po njegovih napovedih v ospredju izhod iz gospodarske krize, veliko pa se bo govorilo tudi o nedelujoči pravni državi in nekaterih socialnih temah. Pravna država bo tudi tista, s katero se bo najbolj manipuliralo, stare afere pa ne bodo v ospredju, meni Slivnik.

V zakulisju bo veliko medsebojnih obračunov

Tudi po mnenju novinarke Mete Roglič bodo v kampanji v ospredju gospodarske teme, saj so stranke spoznale, da bodo morale odgovoriti na nekatera konkretna vprašanja s tega področja. Ljudje še nikoli niso toliko stavili na konkretne napovedi, kaj bodo kandidati storili, kot zdaj, je dejala.

Rogličeva opaža, da se poskušajo stranke za zdaj izogniti očitnim medsebojnim napadom. Bo pa, je prepričana, v zakulisju kampanje veliko medsebojnih obračunavanj. Anonimke so se po njenih navedbah pojavile, že preden smo vedeli, kdo vse bo kandidiral. Glede na to, da se je do zdaj pokazalo, da se negativna kampanja ne splača, bomo videli, koliko so se stranke iz tega naučile, je dodala.

Najbolj “strasten” je Gregor Virant, Janša je na meji brezbrižnosti

Tudi Slivnik je prepričan, da velikega spektakla pred kamerami ne bo. Kampanja bo proti pričakovanju precej mirna, “saj so si stranke že v spopadu za zagotovitev predčasnih volitev povedale večino stvari, ki so najbolj konfliktne”.

Slivnik opaža, da pri nekaterih kandidatih ni opaziti pretirane strasti in želje po uspehu za vsako ceno, nekateri so se nekako vdali v usodo. Od novincev po njegovem mnenju kaže strast in svežo energijo samo Gregor Virant, Zoran Janković je že precej bolj umirjen in negotov. Najbolj zadržan pa je Janez Janša, ki je že skorajda na meji brezbrižnosti, kar pa za velika volilna pričakovanja zanesljivo ni dobro, meni Slivnik. Nasprotno je Rogličeva prepričana, da lahko ravno umirjen nastop, s kakršnim je začel, Janši prinese tudi zmago. Tudi po njenem mnenju velja, da lahko več pridobi tisti, ki bo uspel ohraniti bolj umirjeno držo.

Negativna kampanja prinaša več škode kot koristi

Andraž Zorko iz družbe Valicon pa meni, da so najbolj učinkoviti pristopi strank k volilcem tisti, ki so usmerjeni k pravi ciljni skupini, ki so za to ciljno skupino vsebinsko relevantni in ki vzbujajo zaupanje.

Negativna kampanja tudi po oceni Zorka prinaša več škode kot koristi. “Kakor Slovenci po eni strani ljubimo zmagovalce, kar smo potrdili že večkrat v zgodovini, pa znamo vzeti v bran šibkejšega, ko je ta napaden,” je pojasnil. Podobno so tudi afere po njegovem “dvorezen meč”, saj lahko koristijo tistemu, proti kateremu so uperjene, sploh če ljudje dobijo vtis, da gre za namerno sproženo afero.

Televizijski nastopi bodo imeli veliko težo

Sodelavec na Centru za raziskovanje javnega mnenja, ki izvaja javnomnenjsko raziskavo Politbarometer, Samo Uhan, pa meni, da je vpliv negativne kampanje odvisen od tega, kdo jo uporabi in kako je tempirana. “Če je akter, ki ga nekdo napada, že pridobil pomemben del volilnega telesa in se potem zgodi negativna kampanja, lahko izpade žrtev in se mu simpatije še povečajo. Če pa je v javnosti njegova podpora pogojna, potem negativna kampanja lahko doseže svoj učinek,” je povedal Uhan.

Ob tem je Uhan prepričan, da na odločitev ljudi v velikem delu še vedno vplivajo televizijski nastopi, medtem ko je vpliv socialnih omrežij po njegovih besedah močno precenjen.

Pri tem imajo, kot pravi Zorko, aktualni dnevnopolitični pa tudi nepolitični dogodki tem večji vpliv, bolj kot so rezultati negotovi oziroma manj kot so volilci odločeni. “Pri tokratnih volitvah, ko se soočamo s strukturnimi spremembami volilnega telesa, ko so na politični sceni nove stranke, ki vse po vrsti jemljejo glasove tradicionalnim strankam, bo vpliv tovrstnih dejavnikov še toliko višji,” je pojasnil Zorko.

Pomemben del slovenskih volilcev je neodločen do zadnjega trenutka

Velik vpliv bodo po oceni Zorka imele tudi javnomnenjske raziskave, objavljene v zadnjih dneh pred volitvami, predvsem če bo tudi tokrat prišlo do mobilizacije volilcev, ki navadno s svojim prihodom ali abstinenco odločijo volitve, teh pa je približno 200.000. Ti volilci namreč ne dajejo glasov tistim, ki nimajo možnosti za vstop v parlament oziroma za zmago, je še navedel.

Tudi Uhan je opozoril, da je pomemben del slovenskih volilcev neodločen do zadnjega trenutka, vendar pa lahko objava rezultatov javnomnenjskih raziskav v dneh pred volitvami po njegovi oceni na odločitev volilcev vpliva le v primeru, če je rezultat zelo izenačen.

STA